Saga je se začela pred dobrim letom, ko je Epic poskusil uvesti svojo plačilno metodo v igri Fortnite, Apple pa jo je po hitrem postopku odstranil iz tržnice App Store, kamor se vse doslej ni vrnila. Prvi je takoj vložil tožbo in med sojenjem, ki je potekalo pomladi, poskušal dokazati, da Apple zlorablja monopolni položaj.

Toda sodnica ni pritrdila tezi, da bi Apple sploh bil monopolist, kot upoštevni trg je sicer zakoličila področje mobilnih iger, ne denimo pametnih telefonov ali mobilnih operacijskih sistemov. Se je pa delno strinjala z Epicom, da Apple uporablja nekatere nepoštene poslovne prakse. Zato mu je naložila, da mora dovoliti razvijalcem aplikacij oz. ponudnikom (digitalnih) storitev povezave izven aplikacij, ki lahko vsebujejo tudi druge plačilne metode, ne zgolj privzete (in edine) v tržnici App Store oz. sistemu iOS.

Doslej je Apple striktno prepovedoval razvijalcem posredovanje kakršnih koli informacij uporabnikom. Teh ni (bilo) dovoljeno niti obvestiti, kje se še da skleniti naročnino ali kupiti digitalne dobrine, in pri tem plačati nižjo ceno. Večina namreč zaradi 30- oz. 15-odstotne provizije v aplikacijah za sistem iOS naročnine prodaja držaje kot na spletu ali pa te možnosti (kot denimo Netflix in Spotify) tam sploh ne ponuja. Glede na razsodbo bi moral Apple vsaj v ZDA, verjetno pa bi to storil globalno, dopustiti obveščanje uporabnikov aplikacij, gumbe z zunanjimi povezavami v aplikacijah in igrah, pa tudi povezave na druge plačilne metode. Pri čemer pa bodo te verjetno ostale na spletu, večina tolmačenj sodbe namreč pravi, da alternativnih plačilnih sistemov Applu ni treba spustiti v App Store.

V najvrednejši korporaciji na svetu se očitno ne obremenjujejo pretirano s tem, kar jim je naložilo sodišče. Navsezadnje so že nekaj dni pred tem sklenili podoben dogovor z japonskim regulatorjem in se verjetno zavedajo, da bodo morali postopno še bolj popuščati in morda znižati svoje provizije. Toda zadovoljni so, da je sodnica pritrdila, »Kar smo vedeli ves čas – App Store ne predstavlja kršitve protimonopolne zakonodaje, uspeh pa ni nezakonit.«

Epic Games po drugi strani ne slavi zmage, temveč priznava poraz, navkljub dejstvu, da je nekaj uspel doseči. Toda njegov cilj je prek sodišča prisiliti Apple k odprtju sistema za alternativne plačilne sisteme in tudi tržnice z aplikacijami. Predvsem pa, da bi sodišče Apple prepoznalo kot monopolista, ki zlorablja svoj prevladujoči položaj, kajti to bi odprlo možnost za ukrepanje nacionalnih regulatorjev.

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Apple »izgubil«, a je zadovoljen z izidom, Epic »zmagal«, vendar se bo pritožil appeared first on Tehnozvezdje.

V kolikor Epic Games ostane brez računa za razvijalce v tržnici App Store, gredo iz nje vse njegove aplikacije. In hkrati ostane brez možnosti uporabe razvijalskih orodij, ki jih potrebuje, da sploh pripravi igre za Applovo platformo. Hkrati naj bi Apple še »grozil« z odstranitvijo vseh iger, ki so zasnovane na pogogu Unreal Engine, iz svoje tržnice. UE je ena od dveh največjih grafičnih platform za igre, druga je Unity. Da bi Apple te grožnje 28. avgusta uresničil, se do takrat ne bi smelo spremeniti nič glede izvirnega greha – posodobitve za igro Fortnite, ki je omogočila neposredni, Epicov plačilni sistem za nakupe znotraj aplikacije namesto Applovega, edinega dovoljenega v pravilih uporabe. Če omenjeni založnik umakne to posodobitev oz. spravi Fortnite nazaj na prejšnjo različico (na telefonih, na katerih je ostal nameščen), potem Apple ne bo izvršil tega, s čimer grozi. Ta načrtna posodobitev in kršitev pravil v tržnici App Store je bila seveda osnovni povod za začetek tega ravsanja.

Epic je znova v trenutku odgovoril s tožbo in tokrat zahteva še začasno odredbo, da mu Applova poteza »maščevanja« ne bi povzročila »težko popravljive škode.« Seveda poslovne, saj bi izgubil prihodke tako od svojih iger kot od razvijalcev, ki uporabljajo njegov pogon za svoje igre. V osnovi tudi gre za denar. Predvsem za to, kdo je upravičen do lahkega zaslužka z igrami in kdo ne. Epic in drugi razvijalci oz. založniki iger tega denarja ne privoščijo Applu in Googlu, ali pa vsaj v zelo zmanjšanem deležu, toda istočasno jih ne motijo enaki deleži, ki si jih vzamejo upravljavci platform, na igralnih konzolah. Apple pa prepričan, da je zaradi vsega dela, ki ga ima s tržnico, zaradi promoviranja iger in zaradi prinašanja teh stotinam milijonov uporabnikov, absolutno upravičen do svojega 30-odstotnega deleža. Povračilni ukrepi pa seveda na sodišču ne bodo pomagali Applovi obrambi.

Apple tudi želi obdržati App Store in iOS povsem pod svojo kontrolo. Kot »varno« okolje, kjer zaupanja vreden upravljavec pregleduje aplikacije, ponuja neprebojen način plačevanja, kjer ni možnosti za čudne aplikacije in prevare in kjer je vse enostavno in prijazno. V Epicu si prizadevajo – če verjamemo, da celoten teater ni samo zaradi denarja – za razbitje tega »monopola«. Želijo možnost vzpostavitve alternativne tržnice z aplikacijami in s tem tudi alternativne plačilne sisteme, brez Applovega »davka«. Uporabniki naj bi s tem imeli več konkurence in bi plačevali manj, toda v Applu svarijo, da bi to pomenilo tudi kaos in da bi bilo za uporabnike v splošnem slabše, ne boljše.

Vsekakor pa je Applov načrt, tudi z grožnjami in malce mafijskimi metodami, prisiliti Epic, da bo storil korak nazaj ali se celo popolnoma umaknil. Ne glede na to, kaj si mislimo o igričarskem založniku, ali se bori za dobro vseh uporabnikov ekosistema ali pretežno za svoje dolarje, ga v jabolčnem podjetju želijo čim bolj odvrniti od tožb. Definitivno nočejo na sodišče, kajti to bi lahko razsodilo v prid večje odprtosti in velikih sprememb v tržnici App Store. Enako bi lahko storili regulatorji v Evropi in ZDA. Po drugi strani pa Epic s tovrstnimi akcijami lahko izgublja prihodnje stranke za svoj Unreal Engine, tudi če iz borbe izide kot zmagovalec.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Apple in Epic Games drug proti drugemu v rokavicah – boksarskih appeared first on Tehnozvezdje.

Že od začetkov tržnice z aplikacijami App Store (pa tudi Googlove Trgovine Play) se razvijalci aplikacij in ponudniki različnih naročnin potiho in redki tudi na glas pritožujejo nad Applovo 30-odstotno maržo. Tolikšen delež za vsako prodajo ali sklenjeno naročnino (od drugega leta naprej se delež zniža na 15 odstotkov) namreč vzame upravljavec trgovine, poleg tega pa razvijalec oz. ponudnik mora uporabiti v tržnico (pravzaprav v operacijski sistem) vgrajeni plačilni mehanizem, lastni niso dovoljeni. Pri Googlu sicer samo za nakupe v igrah, ne tudi v ostalih aplikacijah in za naročnine. Okrog tega že tečejo postopki pred varuhi konkurence tako v ZDA kot v Evropi, saj so Spotify in še nekatera podjetja pritožila čez, po njihovem, sporne in monopolistične Applove poslovne prakse.

Prav prepoved alternativnega načina plačila je načrtno poskušal zaobiti Epic Games. Kar je bila v bistvu samo vnaprej nastavljena past za Apple, da so se v Cupertinu razjezili in odstranili Fortnite iz App Store. Kajti Epic je takoj po tem Applovem protiukrepu že udaril s svojima naslednjima, očitno že nekaj časa pripravljenima. Videom, predelavo slavnega Applovega oglasa, ki prikazuje Apple v vlogi tirana, proti kakršnemu (konkretno IBM-u) se je isto podjetje borilo leta 1984, ko je predstavljalo računalnik Macintosh. In pa tožbo zaradi zlorabe monopolnega položaja. V njej Epic niti ne zahteva kakšne odškodnine, temveč »pošteno konkurenco« na dveh »ključnih« trgih. To sta distribucija aplikacij na mobilnih napravah in obdelava plačil za nakupe znotraj aplikacij. V drugimi besedami – v Epicu bi radi vzpostavili alternativno tržnico za naprave s sistemom iOS (in najbrž iPad OS), kjer bi bile na voljo dodatne možnosti plačevanja, ne samo skozi Applov sistem. Skozi alternativen plačilni sistem so poskušali še demonstrirati, v čem je konkretna težava za uporabnike. Cene za dodatke (preobleke, itd) so bile za približno dvajset odstotkov nižje.

Apple v tem sporu z razvijalci in založniki že ves čas trdi, da vzdržuje za uporabnike prijazno in varno okolje in da je delež, ki si ga vzame, pošten. Da se strinjati glede varnega, kontroliranega okolja, saj uporabniki točno vedo, komu oz. prek koga plačujejo, kam se lahko pritožijo, ni treba vedno znova vpisovati številke kreditne kartice, preverjati razvijalca, se bati kakšne prevare. Popoln nadzor nad aplikacijami in storitvami v operacijskem sistemu pa ima za posledico tudi varnost samega operacijskega sistema, saj na naprave ni mogoče namestiti ničesar zunaj Applove kontrole, zaradi česar se uporabnikom ni treba bati zlonamerne kode, kot jo poznamo na bolj odprtih operacijskih sistemih, denimo MacOS ali Windows 10.

Epic, Spotify in drugi pa trdijo, da Apple zlorablja monopolni položaj, uporabnikom odreka možnost izbire in jim neupravičeno povečuje cene. V središču je 30-odstotni »davek«, zraven pa še nezmožnost plačilo speljati mimo edinega dovoljenega sistema in celo prepoved uporabnikom sploh povedati, naj denimo naročnino sklenejo na spletu, mimo Applove digitalne carine. Mnoge moti tudi »neenakost pred zakonom«, kajti določeni ponudniki, ki so dovolj veliki in se s tem lahko ukvarjajo, denimo Amazon ali Netflix, se z Applom lahko pogodijo za posebno obravnavo. Epic je doslej prvi, ki se je spustil v dejanski boj, kdo je močnejši. Morda tudi zato, ker Apple nima storitve, ki bi pomenila neposredno konkurenco. To je namreč še ena od pritožb določenih ponudnikov. Storitve, kot so Spotify, Netflix in ostale, so na iPhonu ali iPadu zaradi tega 30-odstotnega deleža nujno dražje od Apple Music ali Apple TV+.

Epic si zaradi svoje velikosti in mega priljubljenosti igre Fortnite tak neposreden boj lahko privošči. Na androidni strani je sicer letos popustil in uvrstil Fortnite v Trgovino Play ter Googlu dovolil, da si odreže svoj 30-odstotni delež pogače, potem ko se je leto in pol temu upiral in aplikacijo ponujal zgolj v obliki namestitvene datoteke apk (ta pot seveda na sistemu iOS ni možna). Za predstavo, o kakšnih denarjih govorimo, nam lahko pomagajo ocene podjetja Sensor Tower, ki trdi, da je Fortnite od marca 2018 samo na iNapravah prinesel 1,2 milijarde dolarjev prihodkov. Od tega si je torej Apple odrezal približno 360 milijonov dolarjev.

Cilj Epica verjetno niti ni vzpostavitev lastne tržnice ali uporabe alternativne plačilne poti, temveč predvsem znižanje Applovega deleža pri nakupih aplikacij in naročninah na nekje med desetimi in petnajstimi odstotki. Enako zagotovo želi tudi Spotify in še kdo, za omenjeni odstotkovni razpon pa se marsikdo strinja, da bi bil povsem (u)pravičen. Apple je nedavno sprožil še dodaten mini vihar, ker je zatrdil, da v svojo tržnico nikoli ne bo uvrstil »oblačnih« igričarskih storitev, kot sta Microsoftov Project xCloud in Google Stadia. Češ, da ne more preveriti vsake izmed iger v ponudbi, saj te tečejo iz oblaka, ne na sami napravi. Tako se iOS ta čas ne kaže kot igram prijazna platforma, četudi je v resnici s temi vsebinami precej bolje založena od Androida. Vse skupaj pa bi morda lahko poskusil izkoristiti nekdo tretji, denimo Huawei s tržnico App Gallery.

Ob tem kajpak ne gre spregledati še dejstva, da so igre, kot je Fortnite, zelo očitno zasnovane tako, da brez dodatnih plačil igralec nima veliko možnosti za uspeh, in torej nihče v tej zgodbi ni ravno svetnik. Je pa ne glede na izid Epicove tožbe ter protimonopolnih preiskav bolj na udaru Applov ugled, saj ga utegnejo mnogi prepoznati kot grabežljivo korporacijo, ki se poskuša na vsak način oklepati svoje izjemno visoke marže (za malo dela). Njeni vodilni pa so prepričani, da imajo pri zagovarjanju tovrstne prakse absolutno prav.

Fortnite za Android je še vedno mogoče namestiti s prenosom datoteke apk z Epicove spletne strani, medtem ko ga na iOS-u novi igralci ne morejo dobiti. Še vedno pa deluje vsem obstoječim, vendar skozi trgovini ne bo posodobitev.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Fortnite znova v središču ravsanja glede »nepravičnega« davka v tržnicah z aplikacijami (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Izdajatelj igre je ob njenem startu na platformi Android povsem odkrito povedal, zakaj je noče uvrstiti v privzeto tržnico. Google namreč od vsega, kar se proda skozi njegovo platformo, naj bo to neposredno v Trgovini Play (ko uporabnik kupi aplikacijo in sklene naročnino) ali pa kasneje pri nakupih znotraj aplikacij oz. iger, vzame 30-odstotni delež. Enako kajpak počne tudi Apple v sistemu iOS, vendar tam ni izbire. Kdor hoče ponujati aplikacijo ali igro, jo mora v tržnici App Store, nameščanja česar koli na kakšen drug način ni. Na Androidu se da, kar trenutno precej pomaga Huaweiju. Ta se je celo dogovoril z Epic Games, da je Fortnite v tržnici App Gallery že vse od začetka prodaje telefonov P40. Igri tudi brez Googlovega Playja ni šlo slabo, vsaj na začetku, a predpostavljam lahko, da si jo je vendarle namestilo bistveno manj uporabnikov, kot bi si jo, če bi bila na voljo z enim klikom.

Založnik je portalu Ars Technica priznal, da je »prišel do osnovnega spoznanja,« in zato popustil. To spoznanje pa je najbrž večplastno. Ugotovitev, da je v Trgovini Play vidi veliko več ljudi in da se marsikomu preprosto ne da ali pa niti ne zna namestiti aplikacije kako drugače. Potem pa še spoznanje, da Google vedno volj aktivno preganja nameščanje mimo svoje tržnice, saj to na nekaterih telefonih povsem blokira, drugod pa daje obvestila in opozorila, označuje tovrstne aplikacije kot zlonamerno kodo ali varnostno grožnjo in podobno. Res je to glavna pot, kako na androidni telefon spraviti »virus«, a vsaka aplikacija od drugod pač ni virus, niti nima varnostnih lukenj, kot jo na začetku imel namestitveni program za Fortnite.

V Epic Games še vedno izražajo pričakovanje, da bo Google kmalu omogočil enakovredne pogoje za vse razvijalce. Zdaj so seveda Googlove lastne storitve, denimo Youtube Music, v prednosti pred ostalimi (Deezer, Spotify), ki jim omenjeni 30-odstotni »davek« ali znižuje prihodke in dobiček, ali pa zaradi višje začetne cene onemogoča resno konkuriranje »privzeti storitvi«. Pri igrah gre večinoma za prvo, saj Google ne ponuja svojih iger.

Ta spor kaže, kakšno moč imajo upravljavci platform in kako težko, skoraj nemogoče je uspeti mimo njih. Če celo izdajatelj najmočnejše igričarske znamke ugotovi, da se bo moral ukloniti zahtevam, ki jih s seboj prinaša sodelovanje v platformi, imajo manjši še toliko slabše izglede. Za uporabnike je večinoma dobro, da dobijo vse in to na enem mestu, da nekdo skrbi za red in varnost, da vse skupaj enostavno. Posledica pa je seveda ta, da imamo zgolj dve konkurenčni okolji (Android in iOS), da določena podjetja postajajo preveč pomembna in v praksi skoraj nezamenljiva in da marsikaj plačujemo tudi s svojimi podatki. Zato je z več koncev slišati želje, da bi uspelo Huaweiju, kar nekoč ni Microsoftu. Torej vzpostaviti še tretji ekosistem, pa četudi v osnovi temelji na operacijskem sistemu, ki ga razvija Google. Prav tu pa je glavna težava, kajti ta OS je brez ključnih Googlovih sestavin, do katerih Huawei nima (več) dostopa, zanimiv samo za manj zahtevne uporabnike. Vsaj dokler kitajsko podjetje ne prepriča glavnine razvijalcev, da aplikacije prilagodijo tudi za njegove programske vmesnike, razvije lastno plačilno osnovo, namesto G Pay, svoj protokol za prenašanje vsebina na druge naprave (nadomestek Chromecasta) ter platformo za avtomobilske infozabavne sisteme (namesto Android Auta) ter za oboje prepriča proizvajalce, da začnejo vgrajevati v nove izdelke. Vse našteto pa lahko traja leta.

The post Google večinoma skrbi izključno za lastne interese, a brez njega ne gre appeared first on Tehnozvezdje.

Ukrep je povezan s trenutnimi preobremenitvami omrežij, ki so posledica dejstva, da smo vsi, ne samo v Sloveniji, doma. Zaradi česar še več uporabljamo internet, tako za delo od doma, kot za komunikacijo s tistimi, s katerimi se v živo ne moremo in smemo družiti, in seveda za kratkočasenje. Slednje predvsem s serijami in filmi ter igrami. To pa povzroča ogromne količine prenosa podatkov, zaradi česar imajo operaterji že težave, čeravno za zdaj trdijo, da obvladujejo situacijo.

Vsekakor pa je bil namen Bretonovega pogovora s Hastingsom ravno v tem, da se na eni strani pomaga operaterjem in na drugi zagotovi delovanje tistega, kar je v tem času najbolj pomembno. Tako je Netflix sporočil, da bo zniževal bitno hitrost videa glede na uporabnikov linijo, a da bo pri tem slika še vedno izpadla lepo. Ocena je, da bo nižja kakovost prinesla približno četrtinsko znižanje prenosa podatkov, ki ga v Evropi povzroča Netflix, ki ima sicer globalno skoraj 170 milijonov naročnikov. Ta je sicer že doslej uvedel več tehnoloških ukrepov za zmanjšanje podatkovnih obremenitev, med drugim je že zakodiral vse naslove v videoteki v novejšem video kodeku, ki za primerljivo kakovost slike porabi manj pasovne širine. Njegov video 4K sicer zahteva konstantnih 15 megabitov na sekundo, slika v polni visoki razločljivosti največ polovico tega, lahko pa tudi manj, saj obstaja več stopenj kakovosti. Ura videa HD sicer tipično pomeni približno 3 GB podatkov, videa v standardni razločljivosti pa en gigabajt. 

Ni si težko zamišljati podobnih klicev tudi direktorjem drugih podobnih storitev, pa morda podjetju Epic Games, naj se v prihodnjih tednih vzdržijo večjih posodobitev igre Fortnite, ki nanesejo po nekaj deset GB. Prav ta igra je še ena od globalnih uspešnic, ki najbolj zasedajo “linije”, večina ostalih storitev naročniškega videa je precej bolj regionalnega značaja, pa tudi njihova kakovost slike pri večini ni niti blizu Netflixovi.

Dejansko so se že zgodili, saj je Breton poklical tudi velikega šefa Google (oz. Alphabeta) Sundarja Pichaija in rezultat pogovora je sprememba pri Youtubu. Ta bo začasno nastavil vse videe, ki jih gledajo evropski uporabniki, na standardno razločljivost. Ni pa čisto jasno, ali bo HD še vedno dostopen (ročno, kot po navadi) ali ne. Pomagalo pa bi tudi, če bi Youtube sproti umikal množico neumnih in škodljivih videov z lažnimi informacijami o virusu in teorijami zarot, ki dobivajo na milijone ogledov. To tudi mora nekaj prispevati k celotni količini bitov, ki se pretaka po omrežjih. Menda so klic dobili še v Disneyju in bili pozvani, naj preložijo začetek ponujanja storitve Disney+ v Evropi.

Težave so sicer tudi v govornem delu (mobilnih) omrežij, zaradi česar določeni operaterji menda spreminjajo način kodiranja zvoka med pogovori. To je prav tako ukrep za varčevanje s pasovno širino. Z boljšim kodekom omrežje verjetno ne bi preneslo močno povečanega števila klicev.

The post Netflix za en mesec znižuje kakovost, Youtube bi lahko preprečil množico ogledov škodljivih videov appeared first on Tehnozvezdje.

Začnimo s televizorji, ki so bili deležni drobnih izboljšav. Zasloni so bili že (pred)lani precej dobri in tako z neizurjene oči ni kaj dosti drugače. Vsaj ne pri običajni sliki, razlike se pokažejo pri HDR-ju, kjer nekaj pripomorejo tudi novejši kodeki, npr. HDR10+, ali pri hitrih premikih kadrov. Pa še tu je skoraj treba imeti TV-ja enega ob drugem, da se opazi sprememba. Kot korak naprej od LCD-ja se je že skoraj povsem uveljavil OLED, le Samsung od pomembnejših znamk še vztraja pri izboljševanju zaslonov s tekočimi kristali in njegov QLED nikakor ni slab, nima pa tako naravnega prikaza barv. Pa tudi cenovna prednost se topi, ostaja mu le še višja svetilnost in s tem »boljši« HDR, kjer pa je spet vprašanje, kdo ga opazi. Zato pa se veliko dogaja pri projektorjih, kjer se klasični izjemno cenijo, v ospredje pa prihajajo modeli z ultrakratko projekcijsko razdaljo. Tak je postavljen na omarici pred steno, enako kot televizor, daje pa ogromno sliko in tudi cene niso več pretirane, dokler kupec ostane pri Full HD. Vsekakor področje, ki ga bo vredno spremljati.

Drugače pa se proizvajalci skoraj več ukvarjajo z dizajnom in zvokom in vsaj to drugo pozdravljamo. Sony še naprej razvija svojo zvenečo površino, TP Vision (Philips) se je povezal z zvočniško znamko Bowers & Wilkins, Panasonic vgrajuje zvočne letve Technics. Vse to na žalost samo pri najdražjih modelih, kdor kupi televizor za »jurja« ali manj, je še vedno obsojen na kovinski zvok, dokler ne odrine vsaj še dveh stotakov za malo boljše ozvočenje. Toda zvok je vsaj rešljiv, na žalost pa s(m)o gledalci še vedno obsojeni na tako in drugačno telovadbo, da pridemo do vseh svojih najljubših vsebin. Glavne platforme, še posebej televizijski Android, pa tudi ostale (Firefox, Tizen in Web OS) letos niso kaj dosti napredovale in ponudba aplikacij zanje tudi ostaja siromašna in razdrobljena. Na nobeni platformi ni vsega (nekje manjka HBO, drugod domače storitve pretočnega videa ali mobilne televizije, itd) in nikjer uporabniški vmesnik ni idealen. Predvsem pa že dve ali tri leta gledamo enako, brez konkretnih izboljšav. Za 2019 si najbolj od vsega želim prenovo vseh televizijskih operacijskih sistemov in osredotočanje na vsebine ter enostavnost, ne na pogosto nepotrebno glasovno upravljanje.

Vsaj domači operaterji migajo in se skoraj vsi prenovili svoje »televizije«, razen A1. Temu se je zdelo dovolj, če spremeni ime. Tako Telekomov NEO kot Telemachov EON sta moderna in prenašata filozofijo, ki jo poznamo s telefonov in tablic še na osrednji zaslon v dnevni sobi. Vodilni operater je šel korak dlje in odpravil skoraj vse tipke na daljinskem upravljalniku, kar se mogoče na prvi pogled zdi zoprno, mi je pa v praksi všeč, kajti Telemachov daljinec ima tipk preveč in si je potem treba zapomniti, katera te kam pripelje, in vedno pogledati, kaj boš pritisnil. Slabost Telekomovega vmesnika, ki je vsebinocentričen in agnostičen do TV-programov, pa je v tem, da je skoraj nemogoče pogledati spored za posamezen program. Glasovni ukazi pri obeh delujejo kar dobro, pri enem še malo boljše, še posebej, če gledalec meša slovenščino in angleščino. Bo pa zanimivo spremljati, kako se bodo množice navajale na to novost v prihodnjem letu.

Če je slika bolj statična, pa za osebno poslušanje glasbe ne manjka dobre izbire. Slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa so zdaj tako dobre, da je tišina že skoraj prehuda. Saj vemo, da jo v bistvu težko prenašamo, moramo nekaj slišati. Odličen pa je tudi nasproten pol velikim čezušenim slušalkam. Mali čepki, osvobojeni vseh kablov, so zdaj zanesljivi, z veliko funkcionalnostmi, dobrim zvenom in zaradi polnilne škatlice vedno dobavljivo zalogo energije. Še cene so sprejemljive, zato res ni razloga za odlašanje. Ta vrsta slušalk res prinese spremembo v vsakdanjo rutino, prava osvoboditev. In če ostanem še malo pri zvočnih zadevah – modrozoba igrala so ostala približno taka kot so bila, le počasi dobivajo še integrirane navidezne pomočnike, običajno ali Alexo ali Googlovega butlerja. Kar bi bilo koristno, če bi oba podpirala vse naročniške storitve, tako pa je spet vse preveč razdrobljeno in poluporabno. Amazon je denimo pred kratkim povezal svojo Alexo z Apple Music. Za ameriške uporabnike. Kot po navadi, vsi ostali pa naj se slikamo.

Ne bom se spuščal v to, koliko ur so mulci letos presedeli ob igrah Fortnite ali PUBG, vem pa, da na konzolastičnem področju ni bilo nič pretresljivega. PS4 še naprej krepko zmaguje to rundo, Nintendov Switch je simpatični outsider, ki presega pričakovanja, čeprav se morda malce prezgodaj kažejo njegove strojne omejitve, Xbox One S in One X pa ostajata nekje zadaj, dasiravno se ju Microsoft neprestano trudi izboljševati. Sredi prihodnjega leta bomo nedvomno slišali vsaj kakšno napoved ali dražilko konzol naslednje generacije, ki bi utegnile priti v letu 2020. Zanesljivo s podporo za pravo 4K-igranje.

Sejem Photokina, ki so ga tokrat še izvedli v klasičnem terminu in tradicionalnim dvoletnim razmakom (naslednji bo čez leto in pol, če bo), ne bi imel kaj dosti pokazati brez simultanega navala z brezzrcalnimi fotoaparati polnega formata a.k.a. full frame. To Canikon in ostali, ki jih tam še ni bilo, vidijo kot zadnjo rešilno bilko za propadajoči biznis. Kot tisto, kar bo vsaj naslednjih nekaj let držalo profesionalce in zanesenjake v razmišljanju in preračunavanju, kaj od nove opreme si lahko privoščijo, in pisanju po forumih, katere vse objektive bi še radi videli. Konceptualno nič novega in glavni napredek je slejkoprej v računski fotografiji, toda novi formati so ravno dovolj zanimivi, da bodo za nekaj let preložili slovo klasičnih fotoznamk in mogoče tudi kölnskega sejma. Hannoverski Cebit je kruta usoda že doletela in je letos zaključil tri desetletja trajajočo zgodbo.

Poglej še naše ostale preglede dogajanja v tem letu

• Zakaj “pametne ure” še vedno ni najboljši izraz in kje je bil poudarek pri športnih.
• O tem, da prenosniki verjetno še nikoli niso imeli boljše sezone.
• Kako so telefoni ob koncu leta le zlezli iz dolgočasja v nekaj vznemirljivosti.
• Kdo še vedno noče razumeti slovenščine.

The post OB LETU OSOREJ: Enaka slika bolje zveni appeared first on Tehnozvezdje.

Japonsko podjetje preprosto vidi platformo Playstation kot svojo ekskluzivo in jo drži popolnoma zaprto, zato ni mogoče nadaljevati igre na kakšni drugi napravi, medtem ko Microsoft in Nintendo to brez težav omogočata. Toda negodovanja igralcev Fortnitea je bilo preveč, da bi lahko Sony še naprej vztrajal pri svojem. Še posebej, ker je igra prišla Switch in Android. Tako bo zdaj v multiplatformno igranje zdaj vključen tudi Playstation.

Skupnosti okrog določenih iger so tako napredovale, da igranje na različnih platformah igričarjem daje dejansko dodatno vrednost. To dejstvo prepoznavamo in smo zato izvedli podrobno analizo poslovnega okolja, da bo izkušnja uporabe Playstationa ostala nedotaknjena tudi ko bomo to platformo začeli odpirati

Tako so zadevo pojasnili v Sonyju, kjer so dolgo časa vse skupaj testirali in bodo Fortnite poskusno vključili v »izmenjavo«. To pomeni, da bo igralec s seboj odnesel napredek v igri, svoje karakterje, nakupe in tako naprej. In seveda se bodo igričarji na Playstationu lahko spopadli proti tistim, ki so na Xbox-u, Switchu ali PC-ju. To pa odpira povsem nove razsežnosti, saj je četrta generacija Sonyjeve konzole bistveno bolje prodajana od Microsoftove in se bliža stotim milijonom primerkov.

V Sonyju pa se morda, tako je vsaj sklepati po izjavah, ne bodo omejili samo na Fortnite, temveč kanijo popolnoma spremeniti odnos do te tematike. Če bodo sčasoma v ta oblačni multi-kulti dodali še več iger ali celo vse, bodo igričarji nedvomno navdušeni in bodo kmalu pozabili na svoje pomisleke proti japonski korporaciji. Navsezadnje ni kakšnh dokazov, da bi to določeni platformi zmanjševalo prodajo, kvečjemu prinaša dodatne prihodke celotni industriji.

Naslovna fotografija: Epic Games

The post Sony je popustil vsaj za Fortnite appeared first on Tehnozvezdje.