CeBIT ni ne prvi ne zadnji propadli velesejem
Matjaž Ropret 1. decembra 2018 ob 11:15

CeBIT je mrtev, naj živijo sejmi! Ali bodo res, se lahko vprašamo po objavi prireditelja Deutsche Messe, da se po 33 izvedbah poslavlja nekoč najpomembnejši dogodek na področju računalništva in širše informacijske tehnologije. Že pred desetletjem se je nekako izpel, organizatorji so ga poskušali preoblikovati, ga zapeljati bolj v poslovne vode, nazadnje še premaknili termin z začetka pomladi na skoraj poletje, toda za prihodnje leto so zbrali tako malo prijav razstavljavcev, da so dogodek preprosto poslali v pokoj. Delno ga bodo integrirali v industrijski sejem Hannover Messe, za ostalo pa bodo iskali priložnost v novih dogodkih.

V internet povezan avto s CeBIT-a 2011.

Po Comdexu se tako poslavlja še drugi računalniški sejemski velikan, kar pa se je dalo slutiti že nekaj časa, ker je bil CeBIT že kmalu po letu 2000, ko se je začelo postopno zmanjševanje števila hal, vsako naslednje leto dlje od svoje nekdanjega sijaja. Tega sem na žalost zamudil, ker se je moja tehnosejemska kariera v tujini začela leta 2008 s tedaj že barcelonskim MWC (do leta 2006 je bil ta dogodek pod imenom 3GSM v Cannesu), leto kasneje sem prvič odšel še na berlinski sejem IFA in v Hannover. CeBIT sem potem obiskal še naslednji dve leti, nato pa sem opustil zahajanje nanj. Ostala omenjena sejma, pa dvakrat tudi ameriški CES, sta mi dala več zanimivega, nekdanji velikan ni imel več veliko ponuditi v svetu, v katerem prevladujejo sijoče nove naprave, ne več tehnologije same zase in domače sestavljanje. Zato pa je bil precej večkrat v Spodnji Saški Marjan, kot tudi na Comdexu, ki se takole spominja svojih romanj:

»Sejem CeBIT sem prvič obiskal leta 1992 in se vsako leto vračal nanj več kot desetletje. Bil je daleč največji prikaz napredka računalniške, kasneje pa tudi opreme za mobilno telefonijo in v času pred internetom edini način pridobivanja prepotrebnih informacij, sklepanja poznanstev, predvsem pa možnost videti, otipati in preizkusiti najnovejše naprave. Vsa podjetja, ki so takrat nekaj dala na svojo veljavo, so bila na sejmišču, že tedaj pa je bil izjema Apple, ki tudi zdaj ne sodelujejo na sejemskih prireditvah. Na višku »slave« je bilo sejmišče zasedeno do zadnjega kotička, da si pregledal vse, si potreboval vsaj nekaj dni močnega brušenja podplatov. Žal pa je internet in nepripravljenost na spremembe po letu 2000 prinesel zaton tega sejma, kot je na drugi stran Atlantika ugasnil njegov dvojček Comdex. Danes imamo podobno stanje. CES v Ameriki in IFA v Evropi in gotovo je, da sta tudi ta dva pred prelomnico, kako naprej, da se bosta izognila usodi omenjenih  dveh sejmov, ki sta v svojem času veljala za neuničljiva. Comdexa ni že od preloma tisočletja, CeBIT je sicer obstajal v nekakšni lokalni v poslovni svet usmerjeni obliki, po novem pa ga tudi v tej ne bo več.«

 

Prav letos, ko sem se poleg MWC in IFE, kjer sta bila v ekipi Tehnozvezdja še Marjan in Lenart, obiskal še Photokino ter pariški avtosalon, sem se začel spraševati, kaj bo s temi sejmi in koliko časa jih bo še vredno imeti na koledarju in v stroškovniku. Vse letošnje izvedbe po vrsti so bile manjše ali večje razočaranje. Pomembni razstavljavci so večinoma še prišli, toda pokazali so malo zanimivega ali takega, česar ne bi že videli. Tudi (na)povedali niso ničesar, za kar bi lahko rekli, da bo v prihodnjih mesecih in letih zaznamovalo tehnodebate in razvoj. MWC sicer še vedno raste, toda po novem naj bi se bolj usmeril v infrastrukturo in dal še večji poudarek avtomobilski tehnologiji, potem ko mobilniki, ki so vlekli prvi dve desetletji, postajajo vsakdanji biznis in se predstavitve selijo drugam, nekdaj pomembni igralci ne pomenijo več veliko, novi pa ta dogodek ignorirajo. IFA ima problem identitete, saj je tam vse in nič, vsekakor pa nobene rdeče niti. Medtem ko se Photokina še vedno pretvarja, da pametni telefoni, ki so povsem prevzeli fotografijo, ne obstajajo. Letos so jo rešile množične napovedi novih brezzrcalnih fotografskih sistemov, ki so za vsa vpletena podjetja izjemnega pomena. Vprašanje pa je, kako bo že maja, ko bo v Kölnu ta prireditev prvič v vsakoletnem tempu (doslej je bila na dve leti). Vsaj toliko kot letos jo bodo verjetno napolnili, ker so se verjetno šli vezano trgovino, toda za vnaprej nisem optimist, če ne ukradejo vsaj delno šova Barceloni.

Na drugi strani sveta je CES že nekaj časa bolj kot karkoli drugega prikaz tehnologij in idej, ki morda nikoli niti ne pridejo v proizvodnjo in prodajo. Pravi raj za t. i. dimne zavese (vaporware). MWC in IFA, pa tudi CeBIT so bili vendarle ves čas bolj naravnani na realne proizvode in tisto, kar je zares v razvojnih laboratorijih in čaka na pravi trenutek, da spremeni tok zgodovine. Tajvanski Computex pa je razstava za lokalne proizvajalce PC-jev in vso njihovo ekstravaganco, od katere smo je v Evropi tudi deležni samo peščico. Verjetno bosta dogodka s svojima konceptoma obstajala še nekaj časa, toda za nas sta zanimiva pretežno kot šov in kot izhodišče za še kakšen drug obisk v tistih krajih, manj pa z vidika poročanja o resnih novostih in dogajanju v infotehnološkem svetu.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja