Izjemno kratka razdalja in laserska svetloba namesto klasične žarnice sta trenutno najbolj zanimiva trenda pri projektorjih. Obe tehnologiji bistveno spreminjata pojmovanje teh naprav. Prva namreč omogoča postavitev zelo blizu stene, ni treba, da je projektor nekje na drugi strani sobe. Druga pa odpravlja največjo težavo – kratko življenjsko dobo in drago menjavanje vira svetlobe. Ob tem, da daje zelo svetlo sliko ter dovolj žive barve, ki sčasoma – tako zagotavljajo proizvajalci – ne zbledijo. Epsonov prvi laserski projektor z ultrakratko projekcijsko razdaljo, model EH-LS100, je cenovno atraktiven in dobro izkoristi potencial. Se je pa treba zavedati nekaterih omejitev.
Ultrakratka projekcijska razdalja nas je zamikala že na sejmih. Taki projektorji so lahko v dnevni sobi postavljeni točno tam, kjer domuje tudi sprednje ozvočenje in kjer bi stal televizor. Na steni oz. platnu zadaj pa je precej večja slika. Zato so zanimivi za vsakogar z dovolj veliko prazno površino in pa za občasno postavitev oz. prenašanje naokrog. Prineseš, postaviš pred steno, priključiš na vir slike in projiciraš. Na veliko.
Pri kupovanju televizorja zdaj večinoma izbiramo med diagonalama 55 in 65 palcev oz. 139 ter 165 cm. Večji so za glavnino kupcev že predragi, težave pa utegnejo imeti tudi z namestitvijo, ker so to že res ogromni in težki zasloni. Velikost slike pri Epsonovem projektorju se s 70 palci (malo manj kot 180 cm) šele začne in gre vse do 130 palcev oz. 3,30 m! Sam sem užival v diagonali blizu stotih palcev ali dveh metrov in pol, za kaj dosti več nimam prazne stene, in četudi sem gledal z malo daljše razdalje kot vsakdanji 55-palčni TV, je to povsem druga razsežnost. Mizica (lahko bi bila tudi omarica) s projektorjem pa je bila od stene oddaljena kakšne pol metra. Če bi jo postavil bližje, bi se slika malo zmanjšala. Po namestitvi se z drsnikom na projektorju nastavi ostrina in z gumbi »zum« oz. velikost slike, v izbirnikih pa še njeno geometrijo, da je kar se da naravnost. Pri tem sicer že precej pomaga prava višina sprednjega dela projektorja (v odvisnosti od razdalje od stene), ki se jo nastavi z vijačenjem »nogice«. Kar hitro sem prišel do precej ravnih linij, še najbolj je motila malo kriva stena, ker pač ustreznega platna nisem imel nameščenega.
Pomembno pri sliki tega projektorja ni samo dejstvo, da je velika, mogoče še bolj navdušuje svetlost. Večinoma sem imel nastavljeno nekje med 60 in 70 odstotki, pa je bilo popoldansko gledanje nogometa ob svetlobi skozi strešna okna prav uživaško. Zvečer pa je bilo za šport in televizijske oddaje tudi zelo dobro, za filme pa bi skorajda moral svetilnost še malo znižati. Če smo se pogosto pri projektorjih pritoževali nad temno sliko in hiteli čim bolj zatemnjevati prostor, je pri konkretnem to popolnoma nepotrebno, ker štiri tisoč lumnov izhodne svetlobe opravi svoje. Pretiravati s svetilnostjo ne gre še zaradi nečesa – segrevanja in hrupa. Dokler so gladilci zadovoljni z nekako dvotretjinsko ali nižjo svetilnostjo – še enkrat, to je povsem zadosti – in izberejo filmski način slike (cinema) se projektorja skoraj ne sliši. V kakšnem drugem načinu in z bolj navitimi laserji pa je lahko kar glasen. Medtem ko toploto oddaja v vsakem primeru in to se hitro pozna, sploh poleti in ob polni sobi ljudi. Zato je pred nakupom ta vidik vsekakor treba upoštevati. Je pa zagon projektorja zelo hiter in po koncu uporabe ni v starih časih standardnega ohlajanja. Tudi sicer dela z njim praktično ni, saj naj bi »žarnica« zdržala do 20 tisoč ur, mogoče je treba samo kdaj očistiti filter ob izhodnih režah toplega zraka.
Tokrat sicer ne govorimo o 4K, za kaj takega je EH-LS100 pač prepoceni, četudi stane okrogle tri tisočake. Od sebe da polno visoko ločljivost. Pravzaprav celo 1920 x 1200, kar je fino, če imaš nanj priključen računalnik. Za običajno televizijsko sliko (16:9) je pač spodaj in na vrhu nekaj črnine. Takrat je torej diagonala nekoliko manjša, a še vedno enormna v primerjavi s katerim koli običajnim TV-jem. Nima pa ta projektor možnosti raztegovanja slike pri filmskem formatu (21:9). Tisti z običajno projekcijsko razdaljo namreč lahko pri takem viru razširijo sliko, pri čemer ohranijo ločljivost, in seveda se diagonala tudi ne zmanjša, z ultrakratkim lučajem pa to ne gre. Toda med preizkušanjem sem že tako ali tako izkoristil skoraj celotno širino stene, ki sem jo imel na voljo, zato mi ta možnost niti ne bi prišla kdo ve kako prav. Sama ločljivost pa se mi zdi čisto zadostna. Ob dobrem viru, s tem mislim na Netflix, kaj kakovostnega na Youtubu in podobne vsebine, je prikaz res lep. Televizijski signal je treba na projektor pripeljati z zunanjega sprejemnika (najsi bo DVB-T/C/S ali IP TV), zasilno lahko tudi z računalnika, in dober HD z dovolj velikim bitnim tokom prav tako omogoča uživanje v gledanju. Barve so precej živahne in črnina nikakor ni slaba, ni pa takega kontrastnega razmerja kot smo ga navajeni pri televizorjih. Lepo prikazovanje hitrih prehodov pa je precej odvisno od vira, a tudi če žoga ne leti stoodstotno gladko, ni nobenega problema. Nasploh bi rekel, da je s svojo svetilnostjo in malo omejenimi kontrasti tak prikazovalnik bolj primeren za TV in podobne vsebine kot za pravi nadomestek kina. Za take namene je standarden projektor še vedno boljša izbira.
Nabor vhodov in izhodov ni ravno pretresljiv, pa še dokaj nedostopni so. Priključki HDMI so trije, na žalost pa noben nima povratnega zvočnega kanala, da bi na projektor lahko priključil zvočniški sistem in vse skupaj upravljal z enim »daljincem«. Priloženi je rahlo neugleden, a za svoje naloge čisto primeren, izbirniki pa so tudi enostavni. Manjka še optični zvočni izhod, zato je najbolje zvok speljati kar neposredno s sprejemnika. Vgrajeni zvočnik zadošča za gledanje televizije, v bistvu je presenetljivo glasen, ampak za kakršen koli užitek je resno ozvočenje nujno. Reč se da povezati tudi v domače omrežje, ampak kakšne velike vrednosti v tem ne vidim. Mogoče še zadnja majhna zamera leti na estetsko plat. Ali njeno odsotnost. Verjetno bi se dalo oblikovati lepšo in tudi manjšo škatlo, toda to ne zmanjšuje vrednosti te naprave.
Nekaj je jasno. Projektor namesto televizorja ni za vsakogar, niti Epson EH-LS100 tega ne spreminja. Daje pa tistim, ki imajo prostor, hočejo veliko sliko in se ne bi ukvarjali s postavitvijo klasične projekcije zelo dobro alternativo. Malo je podobnih in tako dobrih možnosti in kdor lahko sprejme nekaj kompromisov bo nedvomno užival v pravi videosteni, zanjo pa mu ne bo treba doma čisto nič spreminjati.
HVALIMO
- Izjemno svetla slika
- Diagonala do 3,30 m
- Lep prikaz ob dobrem viru
- Enostavna namestitev in prenosljivost
- Razumna cena (tri tisoč evrov)
GRAJAMO
- Dinamični razpon slike je vseeno povprečen
- Nabor vhodov in izhodov ne pokrije vseh potreb
- Precejšnje segrevanje prostora
- Ob višji svetilnosti zna biti glasen
- Neugledno ohišje za dnevno sobo
Brez komentarjev