OB LETU OSOREJ: Žal mi je, a nočem razumeti slovenščine

Kamorkoli se zadnje čase obrneš, od nekod nate preži umetna inteligenca. Digitalni pomočniki so namreč našli poti na različne tipe naprav, v prihodnje pa bo ta trend kvečjemu še bolj izrazit. Siri, Alexa, manj Bixby, predvsem pa Googlov (brezimni) pomočnik.

Od omenjenih ima daleč največji »potencial« Googlov pomočnik, kajti za njim je milo rečena gora podatkov, na katerih se algoritmi učijo. Sledita Siri, ki je alfa in omega v Applovem ekosistemu, Alexa pa v Amazonovem. Bixby trojici niti približno ni dorasel in videti je, kot da se je Samsung zanj odločil, da lahko tudi za opisovanje svojih telefonov uporablja izraz »umetna inteligenca« in da se počuti enakovreden Applu. Za Korejce bi bilo bolje, če bi ga poslali kamor paše, med neuspešne inovacije in izkoristili ves potencial Googlovega pomočnika. Dodatna tipka za »zagon« Bixbija«, ki jo imajo premijski telefoni, namreč bega uporabnike, uporabne vrednosti pa nima.

Pametne pomočnice se ves čas učijo in spreminjajo, zato je težko govoriti o »nadgradnjah«, ki so letos pomembne. Lahko pa poskusim. Zdi se mi na primer zanimivo, da sta Alexa in Googlova pomočnica dobili domovinsko pravico tudi pri nas, Apple pa je s sistemom iOS 12 ter aplikacijo »Shortcut« uporabniku omogočil, da določi »ukaz«, ki sproži sosledje dejanj. Konkretno to pomeni, da lahko z govorom v angleškem jeziku nadziramo aplikacije, naprave ali »sisteme«, ki jih sicer Siri neposredno ne podpira. Na primer pametne domove v lastni režiji na odprtokodni programski opremi. Gotovo pa Siri še dolgo ne bo razumela, kaj šele govorila Slovensko, saj nas Apple ignorira ter noče sistema iOS niti posloveniti. O tem bi lahko razmislili vsi, ki nekritično hvalite vse, kar to podjetje izdela, pri čemer argument, da je tako zaradi naše majhnosti, ne zdrži. Sistem iOS je preveden v hrvaščino, od manjšin narodov pa imajo svojo različico najmanj še Slovaki.

Kakšen pa je smisel uporabe glasu v vsakodnevnem življenju? Nekomu je dovolj, če reši en sam problem. Na primer odpiranje dvoriščnih vrat, ko se bliža domu, tako da glasovno ukaže telefonu, da jih odpre. Drugim pa je vse skupaj »ničvredno« in neuporabno. Zabavno je sicer upravljati luči z govorom med ležanjem na kavču, če ravno telefon ni pri roki. Drugače pa zna biti hitreje to storiti prek aplikacije. Podobno velja tudi za televizor, če ga digitalni pomočnik zna upravljati. Kar pa ni samo po sebi razumljivo. Morda ga zna prižgati in ugasniti, pretikanje med programi pa je največkrat že zanj nerešljiva težava. Čeprav na primer to brez večjega naprezanja uspeva televizijskemu sprejemniku Neo. Uporabnost je tako zelo odvisna od primera do primera. Zgodba zase je glasba. Pametni zvočniki s pomočnikom nimajo odličnega zvoka, torej mora biti zadaj resen zvočniki sistem. A potem se pojavijo bolj konkretne težave. Kje je glasba? Zna pomočnik najti glasbene datoteke v omrežju oziroma podpira nam ljubo storitev pretočne glasbe? In naj mi prosim povedo, kakšen smisel ima možnost z glasom ukazati robotskemu sesalniku sesanje, ko mu (še) ne morem povedati, katero sobo naj počisti ali ko ima sesalnik nastavljen urnik sesanja.

Opaziti pa je, da digitalni pomočniki, ni važno, v kateri napravi živijo, spoznavajo lastnika in se mu prilagajajo. Še kako pomembno, ko govorimo v angleščini s slovanskim naglasom. Še pred leti je bila tak govor po domače za marsikateri sistem prepoznave govora nepremostljiva ovira, danes pa je razumevanje na mnogo višji ravni. Morda se ne bom preveč zmotil, če rečem prek 90-odsotno. Nekaj drugega pa je razumevanje, ko del vprašanja ali ukaza ni v angleščini. »OK, Google, who is Nika Zorjan«. Home mini v dnevni sobi, kjer je televizor večino časa prižgan, ker »mala« gleda Nikelodeon, je začel nekaj čivkati o tem televizijskem programu. Ne vem, če je oboje povezano, če pa je, potem me je začelo malce skrbeti glede »prisluškovanja«. Home v otroški sobi, pa je celo našel neki podobno zveneči ameriški podmorniški vojaški projekt. Po domače, iskanje glasbe slovenskih izvajalcev na Youtubu ali storitvi pretočne glasbe zna biti zelo podobno skeču »Eleven«.

Poglej še naše ostale preglede dogajanja v tem letu

• Zakaj “pametne ure” še vedno ni najboljši izraz in kje je bil poudarek pri športnih.
• O tem, da prenosniki verjetno še nikoli niso imeli boljše sezone.
• Kako so telefoni ob koncu leta le zlezli iz dolgočasja v nekaj vznemirljivosti.

Tudi sicer pa je treba povedati, da v digitalnega pomočnika vgrajen sistem prepoznave govora sicer razume pomen stavka (kolikor toliko), vendar je daleč od tega, da bi razumel pogovor. Pogovarjaje z njim je še vedno bolj kot ne neumno, ne glede na demonstracije, ko pomočnica kliče restavracijo in rezervira mizo. To, pa tudi telefonski pogovori preko pametnih zvočnikov, pri nas sicer ne delujejo. Predvsem pa ne dojame, kdaj govorimo njej, če ne uporabimo »aktivacijske« besede (Siri, ok google, alexa), kar v dobršnem delu omeji pristnost komunikacije s strojem.

Letos so torej pomočniki v pametnih zvočnikih začeli »uradno« delovati tudi pri nas, vendarle omejeno. Niti eden ne razume slovenščine, kar je svojevrstna »sramota« in nerazumljiva odločitev. Namreč Googlov prevajalnik naš jezik že zelo dobro razume, kar lahko mirno preverimo tako, da zaženemo aplikacijo in začnemo »telefonu« narekovati. Prav tako slovenščino razmeta televizijska sprejemnika Eon in Neo, ki delujeta na Androidu. Iz tega sledi le eno – da Googlovi jezikovni sistemi razumejo slovensko, le da njegov pomočnik tega znanja še ni prejel. Morda pa se nas bodo usmili in »slovenščino« omogočili v prihodnjem letu.