Philips 55OLED803: Za odtenek boljši v “malenkostih”
Marjan Kodelja 30. novembra 2018 ob 06:47

Težko je vedno znova presenetiti, če se novi modeli nizajo na vsako leto, zato lahko za Philipsov televizor OLED803 rečem, da je za odtenek boljši od svojih predhodnikov. Bolj kot to pa je pomembno, da padajo cene televizorjev OLED, saj se že vrtijo okoli tisočaka in pol za napravo, ki je bila še nedavno skoraj tisočak dražja.

Globoka črna je tisto, kar pričakujem od televizorja, ne pa približek. Je že res, da nekateri modeli z zasloni LCD pridejo blizu, a vsi po vrsti spadajo v višjo cenovno kategorijo. Ne pa med izdelke, ki si jih lahko privošči normalna “raja”. Tudi Philipsov model 803 cenovno žal še ni umeščen okrog “tisočaka”, kar je največ, kolikor sem pripravljen odšteti za televizor. Vendarle sem optimist in prepričan, da bodo solidni oledi kmalu tudi v tej “kategoriji”. Zame je odločitev namreč jasna kot beli dan. Moj naslednji televizor bo OLED, a ko bo cena v mojem okvirju, pa četudi bo moral šest let stari tv delati še nekaj časa!

Všečen očem, le rob bi bil lahko tanjši

Oblikovno so si televizorji v mojih očeh vse bolj podobni. Kovinski podstavek in rob okoli zaslona, če pa ni iz kovine, pa je plastičen s “kovinsko” prevleko. Me pa moti, ko hvalijo tankost televizorja, ko ta ni tanek povsod. 803 je tako kot že nekaj zadnjih Philipsovih modelov tanek v zgornji polovici, zato moramo biti previdni med nameščanjem, v spodnji pa je na hrbtišču občutna izboklina za elektroniko, zvočni sistem in napajalnik. Zadaj je tudi tristranska osvetlitev Ambilight združljiva s pametnimi sijalkami Hue.

Podstavek iz dveh kovinskih “paličic” je minimalističen in lepo zaključuje celoto, čeprav je zame naravno mesto televizorja na steni in so podstavki nepotrebni. Če je okoli stene dovolj praznega prostora, do večjega izraza pride tudi osvetlitev. Kar pa mi ni bilo všeč, je relativno debel rob okoli zaslona. Lahko bi bil tanjši, ampak to bi verjetno vplivalo na ceno. Pa tudi moti ne, če sem čisto odkrit, saj sem hitro pozabil nanj. S televizorjem prideta tudi dva daljinca. Običajni s tipkovnico na hrbtišču in pametni v obliki tanke paličice z le nekaj gumbi in manjšo na dotik občutljivo površino. Uporaba zahteva nekaj privajanja, čeprav je dokaj intuitiven, zato bo verjetno večina posegla po “klasiki”.

Android in cel kup priključkov

Operacijski sistem televizorja je prilagojena različica Android, menda bo na voljo tudi nadgradnja na Oreo. Sistem se je med preizkušanjem izkazal kot stabilen in dobro odziven, Googlovo okolje pa omogoča tudi povezavo s pametnim zvočnikom ter glasovno upravljanje prek njega. Kot smo vajeni, žal, nameščenih aplikacij ni ravno veliko, saj veliko storitev, ki so v zahodni Evropi običajne, pri nas ne delujejo. Lahko pa nekatere najdemo in naložimo s tržnice.

Pametne funkcije televizorja dobro delujejo, vprašanje pa je, koliko jih bomo potrebovali. Ker je še Telemach šel na “pametni box”, televizor postane zaslon, saj sprejem televizijskih programov, dostop do internetnih vsebin, pa tudi do aplikaciji, poteka na tej napravi. Vseeno pa je dobro videti, da ima televizor soliden nabor priključkov, med njimi so tudi takšni za priklop starejših naprav, čeprav sta med njimi le dva priključka HDMI za vsebine 4K (HDR).

Slika je bila že do zdaj “odlična”

Trdijo, da nadgrajen video procesor še dodatno izboljša kakovost slike na zaslonu. Nimam razloga, da temu ne bi verjel, čeprav je bila slika še na predhodnih modelih odlična, tako da izboljšav ne opazimo s prostim očesom. Ko gre za kakovostne televizorje vse bolj realna postaja vrstica pesmi Balaševića, “princip je isti, vse ostalo so nianse”.

Zaslon podpira sliko visokega dinamičnega razpona HDR standarda HDR10 in HLG, zato ga je moč nadgraditi na HDR10+, a izostaja podpora za Dolby Vision. Je pa slika 4K HDR res vrhunska. Podrobnosti, ki jih prikaže tehnologija izboljšanja kontrasta doda sliki opazno globino, kožni toni, ki običajno pri HDR sliki niso najbolj realistični, pa so bolj blizu pravim, tudi če ima ozadje preveč nasičene barve. Kajpada govorimo v vsebinah iz internetnih virov, saj slovenska ponudba še vedno gravitira proti standardni razločljivosti (SD). Težko rečem, kako uspešen je pri prilagajanju teh programov, lahko pa zagotovim, da sem že videl televizorje, ki to počnejo bolje. Ne rečem pa, da je prilagajanje slabo. Oziroma naj bom malce bolj konkreten. Na razdalji meter od televizorja je tudi prilagojena slika še vedno preveč zamazana in neostra, zato je gledanje utrujajoče, na razdalji več kot dva metra, pa napake niso očitne in je gledanje bolj kot ne normalno.

Televizor je sposoben sliko polne razločljivosti HD ali 4K v standardnem dinamičnem razponu “dvigniti” na visokega (HDR). Gre za bolj ali manj uspešen postopek, odvisen od vsebine, ki uporablja pametni algoritem za prilagajanje svetilnosti, ostrine in kontrasta slike. V praksi ima takšna slika temnejše sence in svetlejše dele v vsem barvnem spektru in je zato videti bolj “naravna”.

Največjo “moč” pa zaslon kajpada pokaže, ko na njem predvajamo vsebino razločljivosti 4K. Na voljo imamo nekaj tehnologij za prilagajanje prikaza slike. Vsake oči imajo svojega malarja, a barve so videti žive, naravne, slika je očem prijazna in mehka. Zaslon ne sodi med najbolj svetle, vrh svetilnosti je okoli 830 nitih (cd/m2). Manko svetilnosti v primerjavi z zasloni QLED, OLEDI pridobijo z višjim kontrastom. Prikaz hitro premikajoče slike je prav tako deber, nisem namreč opazil česarkoli, kar bi me pri tem šlo zelo na živce.

Za televizor solidni zvok

Na hrbtišču v odebeljenem delu, čez katerega sem imel v uvodi nekaj pripomb, je nazaj obrnjeni skupek treh zvočnih gonilnikov. Nizkotonec zagotavlja dovoljšno raven “basov”, druga dva pa soliden stereo zvok. Izhodna moč 50 W bo za večino dovolj in ne bo nujno potrebe po zvočni letvi. Medtem ko se zvočnik dobro izkaže, ko je za televizorjem dovolj prostora, si ne upam ugibati kako se izkaže, če televizor “zalepimo” na zid – ga namestimo tako, da je za njim nič ali zelo mala reža.

Hvalimo:

  • kakovost slike HDR in (delno) tudi zvoka
  • soliden nabor priključkov
  • nižanje cene

Grajamo:

  • prilagajanje slike standardne ločljivosti (SD)
  • Dolby Vison HDR ni podprt
  • Samo dva HDMI priključka za 4K

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
3 komentarji
  • Zivijo. Lahko prosim za nasvet. Za žur sobo bi velik ekran ca 80” bolj kot ne Android Tv, da imamo distop do Yt, Netflix ipd. Kaj predlagas?

  • Tako velik televizor OLED bo že teško dobiti, sploh če zanj nisi pripravljena plačati ekvivalent cene avomobila nižjega srenjega razreda. Ostajajo torej LCD zasloni nad 75palcev. Philips in SOny imata sistem Android, LG in pa Samsung pa svojega. Aplikacija za Netflix pa je povsod.

    • Tudi youtube je povsod. Od večjih diagonal so 75 (in včasih 77) ali pa potem 85. Tale Philips je v 55-palčni diagonali čisto soliden, v večjih pa ga nisem videl, tako da težko sodim, ali izgleda enako dobro. Če bi rada res dobro sliko, je mogoče boljša izbira Samsung Q6 ali Q7. Kar je dražje, pa že nima več pravega smisla.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja