Google večinoma skrbi izključno za lastne interese, a brez njega ne gre
Matjaž Ropret 23. aprila 2020 ob 11:44

V sporu med Googlom in založnikom video iger Epic Games je odnehal slednji in po letu in pol nepristajanja na pogoje prvega le vpisal še vedno najbolj priljubljeno igro na planetu v Trgovino Play. Tako za nameščanje Fortnite ni več treba telovaditi s prenašanjem datoteke apk in dovoljenji na telefonu, Epic bo ob nekaj denarja, Google pa je še utrdil svojo pozicijo.

Izdajatelj igre je ob njenem startu na platformi Android povsem odkrito povedal, zakaj je noče uvrstiti v privzeto tržnico. Google namreč od vsega, kar se proda skozi njegovo platformo, naj bo to neposredno v Trgovini Play (ko uporabnik kupi aplikacijo in sklene naročnino) ali pa kasneje pri nakupih znotraj aplikacij oz. iger, vzame 30-odstotni delež. Enako kajpak počne tudi Apple v sistemu iOS, vendar tam ni izbire. Kdor hoče ponujati aplikacijo ali igro, jo mora v tržnici App Store, nameščanja česar koli na kakšen drug način ni. Na Androidu se da, kar trenutno precej pomaga Huaweiju. Ta se je celo dogovoril z Epic Games, da je Fortnite v tržnici App Gallery že vse od začetka prodaje telefonov P40. Igri tudi brez Googlovega Playja ni šlo slabo, vsaj na začetku, a predpostavljam lahko, da si jo je vendarle namestilo bistveno manj uporabnikov, kot bi si jo, če bi bila na voljo z enim klikom.

Založnik je portalu Ars Technica priznal, da je »prišel do osnovnega spoznanja,« in zato popustil. To spoznanje pa je najbrž večplastno. Ugotovitev, da je v Trgovini Play vidi veliko več ljudi in da se marsikomu preprosto ne da ali pa niti ne zna namestiti aplikacije kako drugače. Potem pa še spoznanje, da Google vedno volj aktivno preganja nameščanje mimo svoje tržnice, saj to na nekaterih telefonih povsem blokira, drugod pa daje obvestila in opozorila, označuje tovrstne aplikacije kot zlonamerno kodo ali varnostno grožnjo in podobno. Res je to glavna pot, kako na androidni telefon spraviti »virus«, a vsaka aplikacija od drugod pač ni virus, niti nima varnostnih lukenj, kot jo na začetku imel namestitveni program za Fortnite.

V Epic Games še vedno izražajo pričakovanje, da bo Google kmalu omogočil enakovredne pogoje za vse razvijalce. Zdaj so seveda Googlove lastne storitve, denimo Youtube Music, v prednosti pred ostalimi (Deezer, Spotify), ki jim omenjeni 30-odstotni »davek« ali znižuje prihodke in dobiček, ali pa zaradi višje začetne cene onemogoča resno konkuriranje »privzeti storitvi«. Pri igrah gre večinoma za prvo, saj Google ne ponuja svojih iger.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Ta spor kaže, kakšno moč imajo upravljavci platform in kako težko, skoraj nemogoče je uspeti mimo njih. Če celo izdajatelj najmočnejše igričarske znamke ugotovi, da se bo moral ukloniti zahtevam, ki jih s seboj prinaša sodelovanje v platformi, imajo manjši še toliko slabše izglede. Za uporabnike je večinoma dobro, da dobijo vse in to na enem mestu, da nekdo skrbi za red in varnost, da vse skupaj enostavno. Posledica pa je seveda ta, da imamo zgolj dve konkurenčni okolji (Android in iOS), da določena podjetja postajajo preveč pomembna in v praksi skoraj nezamenljiva in da marsikaj plačujemo tudi s svojimi podatki. Zato je z več koncev slišati želje, da bi uspelo Huaweiju, kar nekoč ni Microsoftu. Torej vzpostaviti še tretji ekosistem, pa četudi v osnovi temelji na operacijskem sistemu, ki ga razvija Google. Prav tu pa je glavna težava, kajti ta OS je brez ključnih Googlovih sestavin, do katerih Huawei nima (več) dostopa, zanimiv samo za manj zahtevne uporabnike. Vsaj dokler kitajsko podjetje ne prepriča glavnine razvijalcev, da aplikacije prilagodijo tudi za njegove programske vmesnike, razvije lastno plačilno osnovo, namesto G Pay, svoj protokol za prenašanje vsebina na druge naprave (nadomestek Chromecasta) ter platformo za avtomobilske infozabavne sisteme (namesto Android Auta) ter za oboje prepriča proizvajalce, da začnejo vgrajevati v nove izdelke. Vse našteto pa lahko traja leta.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja