V testih prenosnikov pogosto omenjamo različna »zvočna« partnerstva, saj se računalniki kitijo z napisi Bang & Olufsen, JBL in drugimi. Kakšna podobna zmes se najde tudi v telefonskem svetu. Zanimivo pa je, da televizorji takih nadgradenj večinoma niso deležni in moramo skoraj vedno znova ugotavljati, da je zvok povprečen in je treba za nekaj spodobnega dokupiti zvočno letev ali resen zvočniški sistem. Morda se lahko to jeseni spremeni.
TP Vision in Bowers & Wilkins sta namreč sklenila večletno ekskluzivno partnerstvo. Obljubljata, da bo to »na trgu televizorjev postavilo nove vizualne in avdio standarde in prineslo najbolj zanimiv napredek v zadnjem času.« TP Vision ima seveda licenco za znamko Philips TV, njegov glavni inovacijski center za televizorje pa je v belgijskem Gentu, čeprav gre za kitajski koncern. Bowers & Wilkins pa je priznana britanska znamka avdio opreme, predvsem zvočnikov, ki prav tako večino razvoja še vedno opravlja v matični državi. V prvem podjetju priznavajo, da je industrija televizorjev predolgo dopuščala zvok kot šibki člen, kar se je še posebej pokazalo pri modelih OLED. Ti res navdušujejo s sliko, zvočni del pa ob tem pogosto razočara. V drugem pa so prepričani, da »lahko na novo določijo parametre kakovosti in zmogljivosti zvoka pri TV-jih in prenesejo njihove uveljavljene avdio odlike novemu krogu kupcev.«
Prve televizorje (in morda še kaj?) iz tega partnerstva bodo, tako napovedujejo, predstavili na sejmu IFA v Berlinu konec avgusta, torej čez dobra dva meseca. Tam bo tudi ekipa Tehnozvezdja in se bomo lahko na lastna ušesa prepričali, če nova partnerja izpolnjujeta zgoraj zapisane obljube. Morda si lahko obetamo tudi kakšen napredek, inovacijo glede sistema Ambilight. Ta sicer prinaša fin dodatek k lepi sliki in lahko deluje tudi v povezavi z zvokom, je pa že nekaj časa pretežno enak, brez večjih posodobitev in izboljšav.
Vsekakor pa upamo, da partnerstvo prinese resnično izboljšanje v televizorjev vgrajenih zvočnikov, in ne samo v dražjih modelih. Pri prenosnikih se tovrstne avdio znamke pogosto uporabljajo preveč nalahko. Zvočniški nivo sicer v splošnem ni slab, še posebej pri dražjih računalnikih. In občasno smo presenečeni, kaj lahko dokaj majhni zvočniki dajo od sebe, tako glede glasnosti kot razpona in kakovosti. Marsikdaj pa nalepke obetajo več, končni rezultat pa je plitka godba z opaznimi luknjami v frekvenčnem razponu (pri basih, srednjih ali visokih tonih). Kar potem še poskušajo zamaskirati v programskimi »predelavami« zvoka. Nekatere od teh, denimo Dolby Atmos, lahko zvenijo všečno, druge pa samo povečujejo glasnost in samo še bolj ožijo dinamiko.
In ker je jasno, da vsi ne bomo takoj skočili po nov televizor in moramo za boljši zvok poskrbeti drugače, je najbrž najbolj elegantna rešitev zvočna letev, po angleško soundbar. Zveza potrošnikov je pred časom objavila test teh naprav, ki se ga splača pogledati pred izbiranjem dnevnosobnega ozvočenja.
Brez komentarjev