NEDELJSKI NASVET: Video konference so za nedružabne, a v krizi tudi hudič muhe žre!
Marjan Kodelja 15. marca 2020 ob 06:11

Zaprtje šol in pozivi naj ostanemo doma in delamo od doma, so ukrepi usmerjeni k počasnejšemu širjenju virusa. Torej je smiselno, da se tudi s prijatelji in člani razširjene družine, dokler kriza ne bo za nami, družimo preko video konferenčnih storitev. Katere brezplačne vam svetujemo?

V znanstvenofantastičnem romanu Isaaca Asimova Jeklene votline se kolonialisti na enem od poseljenih planetov tako zelo bojijo fizičnih stikov, da živijo zaprti v svojih bivališčih ali celo sobah. Stike pa negujejo preko hologramov. Nekaj podobnega se nam obeta v naslednjih tednih, upam ne tudi mesecih. Širjenje koronavirusa bomo upočasnili, če bomo omejili družbene stike na minimum. Enako velja tudi za obiske trgovin. Nikar ne hodite vanje le zato, ker se nimate »kam dati«. Raje pojdite v naravo, nekam, kjer ni ljudi ali pa jih je malo. Ljubljančan nikar ne rinite na Šmarno goro, ker je verjetnost prenosa virusa v gneči na vrhu podobno visoka kot v nakupovalnem središču. Enako velja za priljubljene vrhove v bližini drugih slovenskih mest in krajev. Imamo ogromno vrhov ter sprehajalnih poti v naravi, kjer običajno ni veliko ljudi. Pojdite tja, bolj varno bo, ugotovili pa boste tudi, da poleg znanih, obstaja še veliko lepih kotičkov.

V prihodnje vam tudi ne priporočamo obiskov prijateljev, znancev in sorodnikov. Nikoli ne veste, kdo je okužen in kje je staknil virus. Dovolj je, da eden skoči po kruh in ima smolo. Namesto fizičnih obiskov se družite preko spleta, ker pa je očesni stik pristnejši od zgolj govornega, vam predlagamo, da si na telefone in prenosne računalnike namestite enega izmed brezplačnih video konferenčnih sistemov. Mlajši ga bodo morda potrebovali tudi za šolanje na daljavo, ki se nam prav tako obeta. Pri obojem pa sta pomembni obe hitrosti internetnega priključka, zato pozivamo operaterje, naj poleg odklepanja TV programov odstranijo tudi omejitve v hitrosti prenosa podatkov povsod tam, kjer so te komercialne, ne tehnične narave. Predvsem naročnikom na počasne internetne pakete, če le omrežje to omogoča!

Najprej na računalnike

Videokonferenčni sistem sodi na osebni računalnik, ker za razliko od pametnega telefona, lahko sočasno na njem počnemo še kaj drugega. Poslušamo in hkrati delamo, primerni pa so tudi za prijateljska srečanja, saj se pred monitorjem ali zaslonom prenosnika lažje zbere cela družina. Pogoj je, da ima prenosnik vgrajeno spletno kamero (verjetnost, da je nima, je minimalna), oziroma mora biti ta samostojna, ko uporabimo namizni PC.

Med petimi videokonferenčnimi sistemi je verjetno, čeprav so takšne ocene lahko subjektivne, v vrhu Zoom Meeting. Na voljo je za vse pomembne namizne in mobilne sisteme ter nudi dovolj tudi v brezplačni različici. Konferenca s tremi ali več udeleženci lahko traja največ 40 minut, sicer pa jih lahko sočasno sodeluje največ 100. Brezplačna različica ne nudi snemanja, te možnosti za prijateljska srečanja niti ne potrebujemo, omogoča pa običajne funkcije sodelovanja na skupnih dokumentih in deljenja aplikacij. Pomembno pa je, da je vsa komunikacija zaščitena z 256-bitnim šifriranjem TLS. Prijavite se na spletni strani, vnesete naslov elektronske pošte in sledite navodilo, ki vas popeljejo preko registracije in kasnejše uporabe sistema, ki ga odlikuje tudi preprostost rabe.

Ni pa edini. Pomembno je namreč, da isti sistem uporabljajo tudi drugi ljudje, s katerimi želite vzpostaviti stike preko spleta. Še štirje sistemi so omembe vredni, saj so prav tako brezplačni, so podobno zmogljivi, preprosti za rabo in delujejo v okviru različnih operacijskih sistemov. Prvi je Skype, ki je morda od vseh najbolj poznan. Marsikdo pa ga je v preteklost že uporabljal, je vanj registriran in ima program oziroma aplikacijo že na svojih napravah. Je pa razlika med različico za običajne ljudi in za poslovno uporabo, ki je tudi tesno povezana z Microsoftovimi programi in storitvami. To je tudi razlog, zakaj se nam zdi Zoom za večino vseeno primernejši, še posebej če iščete sistem, ki ga boste sočasno uporabljali za zasebne in poslovne namene. Omejitev brezplačne različice je 50 sočasnih uporabnikov, poleg samostojnega programa pa lahko Skype uporabite tudi znotraj spletnega brskalnika.

FreeConference je naslednja primerna storitev, ki lahko deluje le v spletnem brskalniku, vendar morda za večino ne bo primerna, saj je omejitev sočasnih uporabljenih postavljen na zgolj 5. Na voljo je tudi aplikacija za pametne telefone, sicer pa jo odlikuje predvsem preprostost rabe. Omenimo še dve. Google Hangouts število sočasnih uporabnikov na video povezavi omejuje na 10, pričakovano pa je zelo dobro integrirana z drugimi Googlovimi programi in storitvami. Od Cisca pa bi pričakovali dvoje. Da je njegova storitev zelo zmogljiva, pa tudi zasoljeno draga. Vendar obstaja tudi brezplačna različica video konferenčne storitve Cisco Webex Meeting, ki uporabniku dodeli 1 GB prostora v oblačni shrambi in nudi video povezavo za do 100 uporabnikov v visoki razločljivosti HD. Po prijavi dobite osebno povezavo »url«, preko katere potem urejate svoja srečanja, v obstoječih pa lahko sodelujete preko brskalnika ali samostojnega programa in aplikacije za pametne telefone. Kot bi lahko pričakovali, tudi ta storitev nudi varno povezavo (AES 256-bitno šifriranje).

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Kaj pa na pametnem telefonu?

Za video klice na pametnem telefoni pa imamo še cel kup drugih možnosti. Applove naprave imajo namreč aplikacijo FaceTime, nekateri pametni telefoni s sistemom Android pa Hangouts Meet. Če tega nimajo, ga lahko namestite s tržnice. Verjetno pa sta med mobilnimi uporabniki bolj priljubljeni aplikacij Viber in Whatsapp, ki prav tako omogočata video klice. Čeprav ne gre za funkcionalnosti video konferenc, pa bodo tudi te storitve uporabne za primere, ko bi sogovornika med pogovorom radi gledali v oči, vendar se raje ne bi z njim srečali iz oči v oči!

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja