Evropska komisija na dveh področjih ugotavlja morebitne Applove zlorabe prevladujočega položaja
Matjaž Ropret 16. junija 2020 ob 16:51

Evropska komisija je formalno odprla dvojico preiskav glede Applovega domnevnega zlorabljanja monopolnega položaja. Prva se nanaša na znano 30-odstotno provizijo pri sklepanju naročnin, druga pa na pogoje glede integracije platforme Apple Pay v spletne trgovine in aplikacije ter omejevanje funkcionalnosti NFC na izključno ta plačilni sistem.

Evropska komisija ima že dlje časa v arhivih uradne pritožbe glede Applovih poslovnih praks in zadevo tudi že preučuje najmanj od lanskega maja. Zdaj je po besedah podpredsednice komisije Margrethe Vestager, ki je že drugi mandat zadolžena za varstvo konkurence, uvedla uradni postopek. Ta se lahko konča z globo in določenimi obveznostmi za podjetje, ki je zlorabljalo svoj položaj. Tako je denimo moral Google dati uporabnikom Androida na izbiro druge iskalnike in brskalnike, pred leti pa je nekaj podobnega uporabnikom operacijskega sistema Windows moral ponuditi tudi Microsoft.

Pri »nepravični« politiki v trgovini App Store se komisija najbolj opira na pritožbi podjetij Spotify in Rakuten. Nanašata se na sklepanje digitalnih naročnin in prodajo e-knjig. Osnova pritožbe je v tem, da Apple pri vsakem izvedenem digitalnem nakupu ali sklenitvi naročnine na mobilni napravi (s sistemom iOS ali iPadOS) vzame 30-odstotno provizijo, ne glede na to, da uporabnik to opravi zunaj tržnice App Store.

Zdi se, da je Apple pridobil vlogo vratarja pri distribuciji aplikacij in vsebin uporabnikom njegovih naprav. Zagotoviti moramo, da Apple s tem ne izkrivlja konkurence na področjih, na katerih tekmuje tudi sam, denimo z glasbeno storitvijo Apple Music ali s prodajo knjig Apple Books,

je v pripravljeni izjavi poudarila komisarka. Zaradi tega je pri mnogih storitvah sklepanje naročnin na Applovih mobilnih napravah dražje, kot če uporabnik to stori na računalniku ali kje drugje, nekateri ponudniki pa znotraj sistema iOS sploh ne omogočajo sklepanja naročnin, temveč zgolj uporabo. S tem se izognejo t. i. Applovemu davku.

Pri sistemu Apple Pay je, kot kaže, potencialno spornih več vidikov. Najprej so tu pogoji za vstop v to platformo – uporabniki krivdo pogosto, a morda neupravičeno pripisujejo bankam – in za njeno uporabo znotraj spletnih ter mobilnih trgovin. Potem pa še dejstvo, da lahko na Applovih napravah zgolj Apple Pay dostopa do čipa in antene za NFC, torej je mogoče brezstično plačevati samo s tem sistemom, ostale aplikacije (NLB Pay, Urbana, itd) pa te funkcionalnosti ne morejo ponuditi.

»Mobilne plačilne rešitve hitro pridobivajo naklonjenost uporabnikov in so še posebej pomembne v času korona krize. Pomembno je, da Applovi ukrepi ne onemogočajo uporabnikom dostopa do novih plačilnih tehnologij, ne zmanjšujejo izbire, kakovosti in inovacij ter ne zvišujejo cen,« je ocenila komisarka Vestagerjeva.

Apple je že lani jeseni, ko je Nemčija sprejela zakon, ki bi zahteval »odprtje NFC-ja« v iPhonih in urah Apple Watch (potrditi ga mora še zgornji dom parlamenta), izrazil svoje nestrinjanje s tem, češ da bo to za uporabnike slabo z vidika varovanja podatkov in prijaznosti uporabe.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja