Trdim, da smo bili v tem letu priča več izboljšavam prenosnikov kot prej vsaj pol desetletja skupaj. Kar nekaj časa so bili prenosni računalniki precej anemični. Vsi smo jih potrebovali in uporabljali, kupovat pa jih ni hotel nihče, razen če ni bila res nuja, ker preprosto niso bili seksi in ker se nam ni zdelo, da ponujajo kaj novega v primerjavi z obstoječim. Zdaj je brez dvoma drugače, ker se je v zanimive končne izdelke prelilo več zelo dobrodošlih tehnoloških izboljšav. Leto 2019 bo tako verjetno čas za friziranje že tako dobrega, kakšne nove revolucije pa ni pričakovati.
Bom za začetek smo naštel nekaj glavnih tehnoloških momentov, ki so se poklopili in omogočili povsem novo vrsto računalnikov za prenašanje naokrog: štiri- in šestjedrni procesorji, bistveno zmanjšane grafične »kartice«, zasloni z veliko svetilnostjo in visoko ločljivostjo, vgrajeni v ohišja z minimalnimi robovi, natančne in velike sledilne ploščice, priključek USB-C (s podporo za hiter prenos podatkov Thunderbolt 3), zanesljivi čitalniki prstnih odtisov ter (infrardeče) kamere za odklepanje, čipi za dodatno varnost, lahki in vzdržljivi materiali ohišja.
Še posebej preskok z dvo- na štirijedrne procesorje, pa naj bodo Intelovi i5 in i7 (da ne govorim o šestjedrnih i9) ali AMD-jevi Ryzen 3 in 5, se res pozna, saj je prenosne računalnike precej bolj približal povprečnim namiznim kot se marsikdo zaveda. In v navezi z zunanjimi grafičnimi karticami (eGPU) omogočil čisto spodobne sisteme tudi za zahtevnejša opravila, kot je montiranje videa, grafično oblikovanje, modeliranje in še kaj. Da lahko zdaj naokrog prenašamo ali konkretno manjšo reč ali pa bistveno večji ekran pri enaki velikosti je tudi zlata vredno. Ne morem pa še mimo tega, da je zdaj sledilna ploščica pri marsikaterem »okenskem« prenosniku primerljiva jabolčni.
Le malo tega bi lahko našli pri tankem in lahkem prenosniku izpred petih ali celo treh let. In še lanski so bili prikrajšani za marsikatero od teh lastnosti, še posebej za ključno – hiter procesor, če niso prišli v prodajo povsem ob koncu 2017. Pa sploh še nisem omenil tipkovnic, zvočnikov, (skritih) kamer, hitrejše in zanesljivejše povezljivosti in vse bolj dodelanih konceptov vrtljivih in tabličnih prenosnikov. Mogoče je baterija področje, ki ni deležno bistvenega napredka, saj se kapaciteta prej manjša kot povečuje, zato vzdržljivost bolj ali manj stagnira. Tipkovnice so sicer večinoma prijetne in pogosto osvetljene, vseeno pa se kakšnemu proizvajalcu (Apple!) občasno ponesreči. In če grem še malo naprej. Do letos tanki igričarski prenosniki praktično niso obstajali. Zdaj pa imamo 15-palčne modele z debelino pod dvema cm in maso okrog dveh kg ali manj, ki zmorejo najnovejše igre pri polni visoki ločljivosti, visokih podrobnostih in več kot 60 slikami na sekundo.
Kako velika je razlika med nekaj let starim in novim modelom mogoče najbolj nazorno prikaže prenovljeni Macbook Air. V primerjavi s starim, ki je še vedno v prodaji, je izboljšano skoraj vse. Pa ne za odtenek, ampak konkretno. Hkrati pa je prav najcenejši jabolčni prenosnik dober pokazatelj, kaj še vedno pogrešamo pri teh napravah. Kot prvo združitev vseh pomembnih lastnosti v enem idealnem modelu. Air bi bil zelo blizu s procesorjem serije U namesto Y. In kot drugo – kakovostne, dovolj zmogljive in lahke računalnike za manj kot tisoč evrov. Za vsakega kolikor toliko dobrega je namreč še vedno treba odšteti približno tisočaka in pol, pogosto tudi več. Kitajcem včasih uspe izdelati kaj zanimivega za nekaj sto evrov, vendar ne brez kompromisov in vsaj za slovenske kupce tudi brez prave poprodajne podpore, kjer se za marsikoga proces ustavi.
Najboljši v 2018
MSI GS65 Stealth Thin in Razer Blade 15
Tanjši in lažji igričarski modeli namesto nekdanjih tri- in večkilogramskih monstrumov so bili nedvomno glavni trend leta, najbolj pa sta ga poosebljala izpostavljena modela. Poleg atraktivnega ohišja sta ponudila še zmogljivo drobovje, vključno z grafično kartico GTX 1060 ali 1070 (Max-Q), in spodobno hlajenje, zaslon s hitrim osveževanjem ali ultravisoko ločljivostjo ter ostale moderne pritikline. Res je, cene se začenjajo blizu dveh tisočakov (razen nove, nekoliko okrnjene izvedbe Razerja), toda kupec za svoje evre res dobi veliko, predvsem pa ima računalnik atraktivnega videza, ki ga brez težav vzame s seboj in brez omejitev igra ali dela kjerkoli se mu zahoče.
HP Spectre 13
Med »ultrabooki« HP-jev model izstopa že nekaj časa, letošnja generacija pa je ravno dovolj izboljšana, da še naprej ohranja primat. Dizajn je še naprej korak pred tekmeci, integracija novega procesorja je zgledna, biometrična prijava deluje dobro, na voljo je kup priključkov USB-C vključno s podporo za Thunderbolt 3, kar pomeni, da uporabnik ni omejen s tem, kar je vgrajeno v sam prenosnik. Pa še zaslon na dotik je lep in svetel.
Dell XPS 15
Komur ni do igričarske ekstravagance, prava prenosna delovna postaja pa se mu vseeno zdi rahlo dolgočasna (in precenjena), ima nekaj odličnih možnosti, med njimi pa je večji od Dellovih XPS-ov najbrž najboljša. To je res izpopolnjen prenosnik, ki ponuja bolj ali manj vse moderne tehnologije, ki so trenutno v proizvodnji. In vse to je sestavljeno v koherentno celoto, ki je vredna svoje (visoke) cene.
Lenovo Thinkpad X1 Carbon
Za poslovno uporabo je Thinkpad skoraj sinonim, Lenovo pa je serijo X1 Carbon z ohišjem iz ogljikovih vlaken v več generacijah tudi že dodobra izpopolnil. Najnovejšemu primerku ni mogoče očitati skoraj ničesar, le za običajne uporabnike, ki na vrtu nimajo naftne vrtine, ostaja zgolj pobožna želja.
Macbook Pro (Touchbar)
Po nekaj letih zanemarjanja in rahlih zablod se je letos Apple vzel k sebi in poslal v trgovine nekaj Macbookov vrednih svojega imena. Novi Air sem že omenjal, 13- in 15-palčni Pro z dotikabilnim trakom pa sta prav tako izboljšana točno tam, kjer je treba. Z zmogljivimi procesorji in grafiko, tišjo tipkovnico, svetlejšim zaslonom, večjo količino pomnilnika. Na začetku je bilo nekaj težav z nepojasnjenim upočasnjevanjem med obremenitvami, ki pa so jih hitro rešili. Tudi ti računalniki so zelo daleč od tega, da bi jih lahko označili za poceni nakup, so pa sijajni.
Asus Vivobook S15
Za domače uporabnike, ki jim niso mar najboljši in najlažji materiali, biometrija, vrhunski zasloni, dizajnerski izgled in lahko pogrešajo najhitrejši Wi-Fi ali Thunderbolt 3, je verjetno najbolj zanimiv model letos ponudil Asus. Med množico podobnih izstopa z oblikovanjem in barvami, med drugim tudi z zanimivo in uporabno lastnostjo pokrova, ki spodnji del prenosnika malo privzdigne. Zmogljivosti so glede na ceno odlične, edino zaslon bi bil lahko malo bolj živahen.
Teclast F5
Najbolj izstopajoč kitajski prenosnik tega leta. Z njim kupec dobi, česar mu znamke iz prve lige nočejo prodati – res majhen in lahek računalnik (gre v vsako torbo) z lepim zaslonom in spodobno opremljenostjo, med drugim priključkom USB-C, ki opravlja vse naloge, od polnjenja, pred prenosa podatkov do nadomeščanja video izhoda. Vse to za res ugodno ceno.
Napoved za 2019
Intel je letos le malenkostno osvežil svoje procesorje in AMD tudi še ni predstavil česa revolucionarno hitrejšega, zato bo skozi glavnino prihodnjega leta precej vseeno, če bo izbrani prenosnik datiral še iz 2018, še cena bo verjetno precej boljša. Zagotovo prihajajo izvedbe z grafičnimi karticami Geforce RTX, prilagojenimi za prenosnike, na drugi strani spektra pa bodo modeli s Qualcommovim Snapdragonom 8cx. Ta naj bi končno tudi na Armovi osnovi ponudil zmogljivosti, primerljive z arhitekturo x86, ob precej boljši energijski učinkovitosti. Letos so malo stagnirali chromebooki, tudi zato, ker se je Google za zdaj ne pretirano uspešno trudil ta sistem prenesti na tablice. Morda bomo v prihodnjem letu priča novemu valu napadov na utrdbo Windows. Upam pa, da bodo vsi skupaj dokončno odpravili zmedo okrog USB-C in da bo ta postal neizpodbiten standard tako pri telefonih kot pri PC-jih.
Poglej še naše ostale preglede dogajanja v tem letu
- Zakaj “pametne ure” še vedno ni najboljši izraz in kje je bil poudarek pri športnih.
- Kako so telefoni z dolgočasja ob koncu leta vendarle prešli na nekaj vznemirljivosti.
- Česa so se naučili navidezni pomočniki in kako je z njihovim razumevanjem slovenščine.
Brez komentarjev