Ta konzola je skupaj s konkurenčnim Playstationom 5 z veliko pompa začela prodajno pot sredi novembra 2020. Vendar že takoj padla v črno luknjo slabe dobavljivosti zaradi pomanjkanja polprevodnikov in drugih »koronskih« razlogov, situacijo pa so še poslabševali (in jo še vedno) »vojni dobičkarji«, ki uspejo z namenskimi boti skoraj vedno pokupiti celotne nove dobave in jih nato z lepimi dobički prodati prek spletnih oglasnikov. Nikakor nisem hotel doprinesti k zaslužkom takih in podobnih preprodajalcev, enkrat vmes je bil novi Xbox naveden kot na zalogi v eni od fizičnih trgovin, vendar nisem imela časa, da bi se zapeljal tja in preveril, če to drži. Naslednji dan ga seveda ni bilo več in nazadnje se je čakanje raztegnilo v maj 2022, ko sem zadevo enkrat opazil s pravilno ceno na Amazonovem nakupovalnem seznamu, kar sem, kaj pa drugega, po najhitrejšem postopku izkoristil.

Skoraj ves ta čas bi seveda lahko kupil malo manj zmogljivi in tudi cenejši Xbox Series S, vendar to ne bi imelo pravega smisla z vidika nadgradnje, kajti prejšnji One S še vedno ni ravno zastarela naprava, navsezadnje sem jo ves čas od nakupa pred malo manj kot šestimi leti imel nastavljeno na razločljivost 4K in izkoriščal sliko HDR pri igrah, ki so to podpirale. Zgolj s Serijo X pa dobim tiste »prave« prednosti nove generacije, kot so resnični 4K v igrah, spremenljivo osveževanje vse do 120 Hz (oz. izrisovanje toliko slik na sekundo), nizka zakasnitev, podpora dinamičnim formatom HDR in prostorskemu zvoku, pa še kaj sem pozabil. Ko enkrat zamenjam še televizor …

Tudi na starem televizorju nekaj dobrobiti je

Kaj pa s starejšim, ki sicer je 4K HDR, dosti bolj napreden pa ne, se pozna kakšna pridobitev? Na prvi pogled bi lahko rekel, da je vse dokaj podobno. Grafika uporabniškega vmesnika je enaka. Sicer čisto prijetna in podrobna (4K, pač), vendar kakšne razlike ni. V osnovi tudi v igrah, vendar so tu vseeno opazne izboljšave pri tistih naslovih, ki so optimizirani za Seriji S in X. Vsi niso in pri nekaterih je treba biti pozoren, kaj kupiš, saj prodajajo tudi različice za »Xbox One«, ki bodo tudi na novejših konzolah izgledalo povsem enako. Toda v NBA 2K22 je denimo več grafičnih elementov v izbirnikih, pa tudi sam prikaz tekme je bolj bogat. Podobno Forza Horizon 5 še bolj navdušuje z različnimi podrobnostmi, odsevi, senčenjem in ostalim, kar pa je komaj čas gledati med igranjem. Tudi nasploh igra teče lepše, kajti na stari konzoli ji 4K povzroča preglavice in je zares fina za igranje v polni visoki razločljivosti. It Takes Two po drugi strani izgleda popolnoma enako. Prepričan sem, da bi se v Forzi lahko poznalo več slik na sekundo (na PC-ju definitivno se), kajti v strelskih in dirkalnih igrah to prinaša največjo razliko. Pri prvih zaradi boljšega reagiranja in pri drugih zaradi bolj realističnega občutka hitrosti, ki omogoča tudi bolj natančno vožnjo. Seveda pa moram najprej poskusiti na ustreznem televizorju in videti, če konzola pri 4K sploh zmore več kot 60 slik na sekundo.

Vsaj za zdaj je tako glavna in vsekakor nezanemarljiva pridobitev hitrost nalaganja. Že konzola sama se zažene hitro, še posebej, če vmes ni bila ravno dolgo izključena, a predvsem zaganjanje iger in tudi potem nalaganje v njih je nekajkrat, morda (pa bom rekel malo na pamet) kar desetkrat hitrejše. V Forzi sem se prej res načakal pred vsako dirko, zdaj traja vsega nekaj sekund in že lahko pritisnem »začni«. V tem pogledu je izkušnja res bistveno boljša, saj počasno nalaganje ne prekinja ritma in vzdušja. Vsaj glede na občutek, nisem namreč izvajal kakšnih meritev, je konzola tudi bistveno tišja od prejšnje. One S sicer ni bila glasna, a se je šumenje, ki ga je povzročalo hlajene, kar dobro slišalo. Pri novi bi težko rekel, da sem sploh zaznal, kakšen zvok oddaja.

Zadevo sem sicer še dobro začel uporabljati, zato so to samo prvi vtisi. Kot rečeno vsega brez televizorja z ustreznim zaslonom, priključki HDMI 2.1 in ostalimi pritiklinami za izkoriščanje vsega, kar je prinesla Serija X, niti ne morem preizkusiti. Upam, da čimprej vsaj kakšnega dobim na test, preden zamenjam še svojega.

Mar bi počakal kar na naslednji Xbox

Bi bilo po tako dolgem čakanju že skorajda vseeno, če bi sploh opustil misel na to konzolo, in ali še nekaj časa igral na stari konzoli ter počakal na morebitno vmesno osvežitev aktualne generacije (tudi Xbox One S je bil nekoliko izboljšana, a ne povsem nova konzola) ali pa povsem opustil konzolo in si namesto nje omislil igričarski prenosnik? Ravno v času mojega nakupa so se pojavile govorice o izboljšanih Xbox-u in PS5, ki bi prišla na plano prihodnje leto. Glede na dozdajšnje termine pri Microsoftu in Sonyju bi to verjetno pomenilo jeseni 2023, vendar mislim, da te informacije, ki jih je sprožil eden od proizvajalcev televizorjev, nimajo kakšne trdne osnove. Doslej še nismo slišali česa podobnega, zanimanje za obstoječi napravi je še vedno enormno, zato ni razlogov za osvežitev, tudi njuna strojna osnova je več kot dovolj zmogljiva še za nekaj let, in ob še naprej trajajoči situaciji s polprevodniki in vsemi ostalimi sestavinami prav tako nima smisla česar koli spreminjati, dokler ni nujno potrebno.

Dobavljivost PS5 ves ta čas ni bila kaj dosti boljša, pa vendar, morda bi lahko presedlal na Sonyjevo platformo, če bi njegovo konzolo našel prej. Ne. V tem pri več kot 50 naslovih v digitalni knjižnici za Xbox in dveh za Playstation ne vidim smisla. Tam bi moral povsem od začetka, poleg tega ni iger, ki z istim nakupom delujejo še v sistemu Windows. Takih pa bo zaradi Microsoftovih prevzemov igričarskih studijev vse več.

Ideja igričarskega prenosnika, ki bi nadomestil tako konzolo kot tudi obstoječi prenosnik, se ne zdi napačna. Prav tako ne poenotenje igričarske platforme na eno samo. Zdaj namreč malo igram na konzoli in malo na računalniku. Seveda bi izbral enega od (dokaj) lahkih 14-palčnih, kakršna sta Asus ROG Zephyrus G14 in Acer Predator Triton 300 SE. Oba tehtata približno 1,7 kg, kar je za 400 dag več od mojega neigričarskega, a tudi ponujata hude zmogljivosti. Vseeno pa je vprašljivo, če dovolj hude za tekoče poganjanje grafično zahtevnih iger pri razločljivosti 4K s spodobnimi nastavitvami. Poleg tega bi verjetno moral poskušati sliko speljati iz izhoda USB-C prek prilagojevalnika na HDMI, kajti podpora za standard 2.1 je pri priključkih HDMI v prenosnikih zelo redka, slike HDR verjetno ne bi bil deležen, in med igranjem bi bil prenosnik bistveno glasnejši, pa še kakšna dodatna brezžična miška in tipkovnica bi ležala v dnevni sobi poleg igralnih krmilnikov. In, nenazadnje, prenosnik sem kupil komaj lani, in zanj ter za novi Xbox skupaj nisem odštel toliko kot bi verjetno za Zephyrusa ali Predatorja.

Še ena možnost, verjetno celo bolj zmogljiva, bi bil namenski igričarski PC v majhnem in ličnem ohišju, toda ta bi bila še dražja in bi opravljala zgolj ta ozek namen, medtem ko bi prenosnik vsaj opravljal še drugo vlogo. Igralna konzola je resda povsem zaprta naprava, igre zanjo niso ravno poceni (a so vedno kakšne akcije, ki to zapravljanje precej omilijo) in je le delno uporabna še za kaj drugega, denimo za predvajanje ploščkov DVD in blu-ray ali pretočnega videa, toda sama naprava je glede na zmogljivosti zelo poceni, ekstremno enostavna in priročna za uporabo, optimizirana za to, kar mora početi in zagotovo najboljša izbira za družinsko zabavo »z enim klikom«. Zato sem vesel, da je Xbox Serije X naposled pri meni.

The post Leto in pol sem čakal, da lahko zapravim 500 evrov za nekaj, kar že imam? appeared first on Tehnozvezdje.

Že pred lanskim novembrom, ko sta Microsoft in Sony šele napovedovala konzole nove generacije, je bilo zanimanja ogromno. Obljuba igranja v pravi, ne zgolj umetno povišani ločljivosti 4K, in pri (maksimalno) 120 sličicah na sekundo brez priklapljanja računalnika za nekaj tisoč evrov, se marsikomu sliši še kako vabljivo. PS5 in Xbox Series X namreč staneta 500 evrov. Bolje rečeno, bi stali toliko, morda v kakšni akciji še manj, če bi bile razmere »normalne«. Izid konzol in precejšnje navdušenje prvih uporabnikov je še povečalo vznemirjenje, toda hitro je posegla koronska realnost s prvimi znaki, da proizvodnja procesorjev za te naprave ne bo mogla dohajati povpraševanja. Kar se je skoraj takoj v enakem obsegu pokazalo še pri novih grafičnih karticah in tudi leto kasneje ta krč ne kaže pravih znakov popuščanja.

Tako novega najhujšega Xboxa-a še vedno nismo niti videli in česarkoli poskusili na njem, kaj šele, da bi si ga lahko omislili za domačo zabavo. Nekaj boljša je situacija s cenejšim in manj zmogljivim modelom Xbox Series S. Tega sem dejansko videl v trgovinah in to celo po priporočeni ceni 300 evrov. Vendar se mi z vidika nadgradnje z Xbox One S ne zdi dovolj zanimiv, saj ponuja približno enako izkušnjo, za resen napredek je pač nujen Series X. Playstation 5 smo vsaj lahko testirali, a ga tudi ne bi bilo odveč še enkrat dobiti pod prste, ker se je od takrat glede delovanja, podpore ključnim zmožnostim in nabora iger marsikaj spremenilo.

Poleti je Valve, ponudnik priljubljene platforme za kupovanje in igranje iger na PC-ju Steam, napovedal prenosno konzolo Steam Deck. Zanjo so v sodelovanju s podjetjem AMD pripravili namenski procesor, podobno kot Microsoft in Sony za svoje konzole. Ta združuje tako glavno procesorsko enoto (CPU) kot grafične (GPU) in naj bi bil zlahka dovolj zmogljiv za poganjanje iger na vgrajenem 7-palčnem zaslonu z ločljivostjo 1280 x 800 in osveževanjem 60 Hz. Konzola bo na voljo v treh izvedbah, ki se razlikujejo po velikosti in hitrosti vgrajenega diska. Osnovna s 64 GB počasnega pomnilnika eMMC je namenjena zgolj temu, da lahko oglašujejo nizko začetno ceno. Ta bo v Evropi znašala 419 evrov. Toda nujno je treba preskočiti vsaj na naslednji nivo, na različico z 256 GB SSD-ja vrste NVMe s ceno 549 evrov. Za 512 GB, prav tako NVMe, bo treba odšteti 679 evrov.

Konzola ima tudi kup tipk in sprožilnikov, četudi se mi oblika ne zdi pretirano ergonomska. Ključno je seveda to, da se bo kupec zgolj vpisal v svoj račun za storitev Steam, in bo lahko naložil igre, ki jih že ima v svoji digitalni zbirki. Težava pa bo znova dobavljivost. Valve je za severnoameriške kupce napovedal začetek dobav decembra, a jo je prestavil na februar. Razlog je znan. Toda evropski kupci konzol takrat ne bodo videli. Niti tisti, ki so jo že naročili, kdor pa bi jo naročil zdaj, bo čakal najmanj do prihodnjega poleta. Za vse tri izvedbe namreč ta čas piše »po drugem četrtletju 2022.«

Morda se bo kaj prej dalo kupiti »novi« Nintendo Switch, a tudi glede tega nisem zelo optimističen. Konzola je uradno že izšla, vendar je prav tako ni v trgovinah niti v Sloveniji niti v sosednjih državah. Glede na priporočeno ceno pod 400 evri in na poglavitno novost – zaslon OLED – bi bila več kot primerna za darila v predbožičnem oz. prednovoletnem času. Vendar se bojim, da bodo marsikateri otroci in starejši ostali razočarani.

Konzola je sicer skoraj enaka kot originalni Switch, opravili so le malenkostne popravke, tudi štiri leta stare strojne zasnove niso spreminjali, za kar pa glede na naravo večine iger niti ni bilo potrebe. Toda zaslon so povečali na sedem palcev diagonale in je po novem vrste OLED, kar zadevo povsem spremeni v vizualnem smislu. Saj vemo, da po uporabi telefona z zaslonom OLED ne moremo nazaj na takega z LCD-jem. Seveda je vprašanje, če se zamenjava splača obstoječim lastnikom Switcha, toda novim kupcem ne bi več priporočal »starega« modela. Če bi se le dalo dobiti novega.

Fotografije: Nintendo in Valve

The post Še dve konzoli, ki bi ju radi takoj, a bomo nanju čakali mesece appeared first on Tehnozvezdje.

Najprej vseeno osvežimo spomin, kaj vse so prihaja v prodajo tam nekje od aprila naprej. Kot smo že konec lanskega leta napovedali, pretresljivih novosti ne bo, vseeno pa je nekaj takih, ki so znajo biti za koga pomembne. Še posebej določene lastnosti, ki bi jih lahko proizvajalci vgradili že v lanske modele, a so z njimi namerno zavlačevali, češ da še niso nujne. Za marsikaterega uporabnika niti letos ne bodo, za koga drugega pač.

• Verjetno najbolj opazna novost je uvedba zaslonov s tehnologijo mini LED. To je prav lahko eden zadnjih poskusov, kako še kaj dodatnega iztisniti iz zaslonov LCD. V konkretnem primeru z zelo majhnimi svetečimi diodami za osvetlitev, zaradi česar jih je lahko veliko več (do nekaj deset tisoč) in posledično kakšnih tisoč območij, ki jih lahko slikovni procesor vklaplja in izklaplja, da dosega boljše črnine, večjo svetilnost in nasploh sliko, ki naj bi tekmovala s tehnologijo OLED. Več o vsem skupaj smo seveda napisali v razlagalnem članku.

• Samsung je predstavil tako televizorje mini LED (Neo QLED) kot orjaške s tehnologijo mikro LED. Slednja naj bi nekoč nadomestila OLED.

• Sony stavi predvsem na nov slikovni procesor, ki naj bi omogočil tako sliko, kot si jo je zamislil režiser.

• Tudi pri LG-ju prihajajo modeli mini LED (QNED), vendar seveda zelo pomemben ostaja OLED.

• TP Vision je z znamko Philips mini LED uporabil predvsem za velike diagonale, prav tako pa znova poudarja slikovni procesor P5, zdaj že v peti generaciji in z izboljšano umetno inteligenco.

• Panasonic je doslej razkril samo paradni model OLED, ki naj bi ponujal največjo svetilnost od vseh tovrstnih, poleg tega pa še izvrsten zvok.

Nekaj je povsem jasno. Televizorji mini LED v nobeni velikosti ne bodo poceni. Morda bodo malo cenejši kot OLED-i, mogoče niti to ne. Verjetno je odločitev TP Visiona zgolj za diagonali 65 in 75 palcev že indikacija, da gre predvsem za tehnologijo, ki lahko šele pri večjih velikostih pokaže cenovno prednost, kajti sploh pri 75 (oz. 77 palcih) je OLED še vedno zelo zahteven za izdelavo in posledično drag, večjih tovrstnih zaslonov pa sploh ne srečujemo. Imela pa bo tehnologija mini LED dve področji, kjer bi se lahko izkazala. Eno je svetilnost, kajti v tem pogledu zaslonu LCD še vedno dajejo od sebe več. Drugo pa je situacija pri Samsungu. Ta je edini od vodilnih proizvajalcev, ki ne ponuja televizorjev OLED, zato bo njegova linija Neo QLED skoraj zagotovo glede prikaza pomenila lep korak naprej v primerjavi z modeli letnika 2020 (z enakimi oznakami). Upajmo le, da za podobno, ne bistveno višjo ceno.

Mogoče najbolj pomembna pridobitev letošnjih modelov, skoraj vseh po vrsti, je polna podpora standardu HDMI 2.1. Večina televizorjev bo imela enega ali dva tovrstna priključka, kar bo pomenilo, da bo iz igralne konzole nove generacije (Playstation 5 ali Xbox Series X) iztisniti vse tisto, kar ponuja (hitrejše in spremenljivo osveževanje, nizko zakasnitev, itd), in da bo zvočna letev in zvočniški sistem z naprednim formatom zvoka (denimo Dolby Atmos) po protokolu eARC dobil poln, nestisnjen podatkovni tok. Seveda pa je oboje vsaj za zdaj pomembno zgolj za določeni kategoriji uporabnikov. Kdor namreč ne igra iger (na konzoli) in nima namena priključevati nove zvočne letve ali se lahko zadovolji že z zvokom, ki Netflix in še kakšen ponudnik pošiljajo prek običajnega protokola ARC in je prav tako lahko Dolby Atmos, vendar stisnjen v zapisu Dolby Digital, priključkov HDMI 2.1 pravzaprav niti ne potrebuje.

Izboljšave slike zaradi novih procesorjev in dodelane umetne inteligence bodo verjetno opazne, vendar samo izurjenemu očesu in ob primerjanju. Pa tudi bolj pri določenih virih kot pri drugih. Zgolj zaradi gledanja televizije, Netflixa ali Youtuba pa verjetno nima pravega smisla čakati na naslednika modela, ki je že lani dobival dobre ocene in je zdaj na voljo za vsaj petino ali četrtino ceneje kot ob prihodu na trg. Še posebej to velja za vstopne modele televizorje OLED, ki so za približno 1300 do 1400 evrov za 139 cm (Philips OLED805 ali LG OLED CX) ali malo čez dva tisočaka na 165 cm verjetno najboljši nakup za vsakogar, ki želi res kakovostno sliko. Pri cenejši LCD-jih bi utegnili videti nekaj napredka, tudi zato, ker se ponekod vračajo 100-herčni zasloni, ki lepše prikazujejo hitra gibanja.

Pri programski opremi ne tako drastičnih novosti, da bi to lahko prevesilo odločanje v korist novincev. Še posebej, ker proizvajalci televizorjev dokaj pridno posodabljajo starejše in tako tudi nekaj let stari modeli še dobivajo nadgradnje na najnovejše različice operacijskega sistema.

The post Je lanski televizor dober nakup ali naj čakam še nekaj mesecev na letošnjega? appeared first on Tehnozvezdje.

Poanta Amazonove, Googlove in Microsoftove storitve je v tem, da vse igre tečejo »v oblaku«, torej na oddaljenih računalnikih, njihovo dogajanje pa se v visokorazločljivostni sliki po internetu prenaša do naročnika, ki lahko igra na (skoraj) kateri koli napravi z zaslonom in s priključenim igralnim ploščkom oz. drugim krmilnikom. Tako ni treba imeti nikakršne zmogljive (in običajno drage) strojne opreme, ki je zmožna poganjati najnovejše grafično zahtevne igre, dovolj običajen pametni telefon, tablica ali osebni računalnik ter krmilnik, in seveda hitra povezava v internet ter naročnina, v nekaterih primerih pa so še vedno nujni tudi nakupi posameznih iger.

Amazonova Luna, ki bo vsaj za zdaj na voljo zgolj v ZDA za šest dolarjev na mesec, bo vse igre v katalogu ponudila z naročnino. Vendar v osnovni le nekatere, nato pa bodo na voljo dodatni paketi, prvi tako bo za igre založnika Ubisoft, za katerega pa še niso objavili cene. Storitev bo delovala na androidnih in Applovih mobilnih napravah, na slednjih skozi namensko okno brskalnika, ne s pravo aplikacijo, zaradi pravil trgovine App Store, na televizorjih prek določenih naprav (Fire TV, …) in na osebnih računalnikih. Večina iger naj bi bila v ločljivosti 1080p, sčasoma pa nekatere tudi v 4K.

Zanimiv je igralni plošček, ki ga bodo prodajali za 50 dolarjev. Ta se namreč ne bo povezal z napravo, na kateri bo uporabnik igral, temveč prek brezžičnega omrežja neposredno s storitvijo oz. Amazonovimi strežniki (AWS). S tem naj bi bila zakasnitev kar se da kratka, pa tudi za uporabnika bo prehajanje z enega zaslona na drugega enostavno. Zraven bo kajpak tudi integracija s platformo za video prenose igranja Twitch, katere lastnik je Amazon.

Microsoftova storitev deluje v Sloveniji, a z nekaj triki

Za zdaj imajo slovenski igralci bolj malo možnosti za uporabo teh storitev, vsaj po uradni poti. Google komplete za Stadio in naročnino nanjo prodaja v vsaj dveh sosednjih državah, kdaj bo na vrsti Slovenija, pa najbrž ne ve niti vedeževalka (podobno kot pri platformi Android Auto). Zadevo se z nekaj truda menda da usposobiti za delovanje v naši državi, a mi še ni prišla pod roko, da bi poskusil.

Microsoft pri Xboxu nima Slovenije niti med državami, ki jih je mogoče izbrati pri prijavi v račun za uporabo konzole, kljub temu pa je mogoče brez problema kupovati igre s tujim računom in se tudi naročiti na storitev Game Pass. Celo na nov nivo Ultimate, ki vključuje še oblačne igre (za Android), vendar se nato malo zaplete na sami mobilni napravi. Aplikacije Game Pass namreč ni mogoče naložiti iz Trgovine Play, saj ta ugotovi, da uporabnik »ni v pravi državi,« zato jo je treba najti drugje, denimo v trgovini APK Pure. Zagon aplikacije in prijava v uporabniški račun nato delujeta brez zapletov, toda za igranje iz oblaka je znova potreben trik. Aplikacija seveda ugotovi, da uporabnik v državi, kjer je tovrstno igranje podprto. Zato se je treba z eno od storitev VPN navidezno povezati nekam drugam, denimo v Nemčijo, Veliko Britanijo ali ZDA, takrat pa igre delujejo brezhibno. V tistih naslovih, ki jih uporabnik že igra drugod, se bo sinhroniziral tudi njegov napredek v igri. Kar pomeni, da lahko kjerkoli nadaljuje doma na Xboxu ali PC-ju začeto. Smiselno si je edino priskrbeti nosilec za telefon, ki se pritrdi na igralni plošček, ali pa krmilnik, v katerega se telefon sploh vstavi, in potem vse skupaj na pogled deluje kot prenosna konzola.

Naslovna fotografija: Amazon

The post Igre v oblaku prihajajo, zabavi se pridružujeta še Microsoft Game Pass in Amazon Luna appeared first on Tehnozvezdje.

Gre za enega večjih Microsoftovih prevzemov, na nivoju Skypea, Nokie in GitHuba, manjši je le od Linkedina. Z njim v bistvu dobiva osem razvijalskih »studijev«, ki držijo v rokah nekaj najpomembnejših naslovov v igričarskem svetu. In to ravno v času, ko se podjetje pripravlja na splovitev konzol naslednje generacije, Xbox Series X in Series S, ki se bosta že takoj neposredno udarili s Sonyjevim Playstationom 5. Ni sicer nujno, da bo posel že zaključen do sredine novembra, ko se ta borba začenja, saj ga morajo prej odobriti regulatorji, a časovni okvir zagotovo ni naključen. In v zvezi z njim se že pojavljajo strahovi, da bi lahko določene igre izostale s Sonyjevih konzol in postale ekskluzivne na Microsoftovih.

Po dejanskem prevzemu bo programerski velikan pod svojim okriljem imel že približno 15 ekip za razvoj iger in bo tako precej neodvisen od drugih založnikov glede vsebin za svoje naprave in storitve. Prav v slednjih pa verjetno tiči pravi razlog za nakupovalno mrzlico. Morda bo katera od iger res postala ekskluzivna, kar bi sicer verjetno pomenilo tudi nekaj izpada prihodkov v Zeni Medii, skoraj zagotovo pa jih bo večina vključenih v naročniško storitev Xbox Game Pass. Ta odvisno od paketa stane nekje med desetimi in trinajstimi evri (oz. desetimi in petnajstimi dolarji), naročnik pa lahko igra vse naslove, ki so v danes trenutku vključeni v katalog. Prav tako bo verjetno marsikatera igra našla pot v »oblačni« Game Pass (Project xCloud), pri katerem igre tečejo na oddaljenih strežnikih in se vse pretaka po internetnih povezavah, za igranje pa ni treba imeti nikakršne zmogljive naprave. V tem oziru je Microsoft ta čas precej pred Sonyjem.

Analitik Rupantar Guha iz podjetja GlobalData ocenjuje, da želi Microsoft dominirati v igričarski industriji, ki bo do leta 2025 vredna 60 milijard dolarjev letno. S prevzemom pa si poskuša na še en način ustvariti začetno prednost pred Sonyjem in med drugim dobiti nadomestno vsebino, ker nadaljevanje serije Halo zamuja in ne bo na voljo skupaj z izidom novih konzol.

Medtem, ko mnogi še vedno enačijo Microsoft z »okni« in »pisarno«, je korporacija v zadnjih letih precej spremenila svoje prioritete in našla druge prevladujoče virov prihodkov. Zelo se je usmerila v ponujanje (inteligentnih) oblačnih storitev, kjer se za primat bori z Amazonom. Precej bolj v ospredju so tudi naročniške storitve, saj ima Game Pass 15 milijonov, Microsoft 365 (prej Office 365) pa čez 30 milijonov naročnikov.

Xbox kot strežnik za igranje na pametnem telefonu

Microsoft je v teh dneh ponudil atraktivno možnost. Nova aplikacija Xbox Beta za Android na telefonu omogoča igranje neposredno s konzole Xbox (katere koli iz serije One). Na konzoli je zgolj treba omogoči Remote Features, recimo temu storitve na daleč, se v aplikaciji prijaviti z istim uporabniškim imenom in če je telefon v istem domačem omrežju, sledi le še klik na tipko poveži, ter na telefon prihaja ista slika na TV ali monitor, ki je priključen na konzolo (slednji je lahko sploh ugasnjen). Če imaš na telefon povezan krmilnik (igralni plošček), lahko igraš kjerkoli, do kamor seže signal Wifi-ja. Več o tem pa morda čez nekaj dni, ko zberem kaj več vtisov in vidim, kako zanesljiva je zadeva.    

Naslovna fotografija: Microsoft

The post Nič več Windows in Office, zdaj so za Microsoft prioriteta igre?! appeared first on Tehnozvezdje.

Glavna tekmeca prihodnje generacije (X in PS5) naj bi ponujala igranje pri pravi ločljivosti 4K in celo 120 sličicah na sekundo. Ali pa v 8K, seveda z manj sličicami na sekundo. Aktualne konzole ne enega ne drugega ne zmorejo zares, temveč se večinoma pretvarjajo, da je slika 4K, čeprav jo izrisujejo z manj pikami. Toda za uživanje v 4K-igričarstvu bo treba odšteti 500 ali mogoče celo 600 evrov, natančnih cen še ne poznamo, za 120 fps pa bo treba tudi kupiti ustrezen televizor. Takih, ki podpirajo osveževanje 120 Hz pri 4K, spremenljivo frekvenčno osveževanja in imajo priključek HDMI 2.1, ki omogoča prenos tovrstne slike, pa je za zdaj zelo malo.

Sony poleg »pravega« PS5 pripravlja še različico brez optičnega pogona, kar je Microsoft že imel v tej generaciji. In tak bo tudi Xbox Series S. To bo najmanjši Xbox doslej, s sprednje strani bo velik za približno malo več kot dva (igralna) krmilnika. Še vedno naj bi bil sposoben poganjati vse igre, ki bodo prilagojene za naslednjo generacijo (nekatere naj namreč ne bi bile združljive z družino Xbox One), vendar pri nižji ločljivosti (1440p), obenem pa bo omogočal tudi napredno senčenje (Ray tracing) in predvajanje video vsebin v 4K. Slednje je seveda že štiri leta možno pri modelu One S.

Konzola bo v ZDA stala 300 dolarjev (brez davka), v Veliki Britaniji pa 250 funtov, zato lahko upravičeno domnevamo, da bo cena v nam bližnjih državah okrog 300 evrov. Na voljo naj bi bila, tako kot Series X, nekje od 10. novembra naprej. Cena bo tako že v izhodišču nižja kot je bila pri One S in verjetno bo kmalu padla še za kakšnih 50 evrov ali pa bodo na voljo kompleti z več igrami za osnovno postavko. Potencialni kupci bodo morali premisliti zgolj dvoje – ali konzolo (dovolj) uporabljajo tudi kot predvajalnik filmov in drugih vsebin na ploščkih (UHD) blu-ray ter DVD in koliko jim pomeni, da igre tečejo v dejanskem, ne zgolj umetno pridobljenem 4K. Morda bodo po Series S posegali tisti, ki ga bodo priključili na monitor ali na televizor FHD.

Oba nova Xboxa bosta sicer imela tudi rahlo spremenjeni krmilnik, ki bo imel nekoliko drugačne tipke in tudi povsem novo za neposredno deljenje vsebin (posnetkov zaslona in drugega). Naj bi se pa to tipko dalo nameniti tudi kakšni drugi funkciji.

Naslovna fotografija: Microsoft

The post Novi Xbox prihaja v dveh izvedbah, ena bo naprodaj za 300 evrov appeared first on Tehnozvezdje.

4K ali kaj drugega?

Debata o razločljivosti je končana oz. se je preselila na drugo stran. Že pred nekaj leti so prevladali modeli 4K. Nekateri kupci so še nekaj časa iskali dobre televizorje s polno visoko razločljivostjo, ki pa so pravzaprav izginili hkrati s prehodom množičnega segmenta na 4K. Proizvajalci so namreč FHD ohranili le še za najcenejše primerke. Toda zdaj gredo, še posebej intenzivno Samsung, v drugo smer, v razločljivost 8K. Ta se mogoče sliši atraktivno, a je v bistvu povsem nepotrebna in tako bo še nekaj časa. Edina prava vsebina za tovrstne zaslone so lastne fotografije in videi. Slednji seveda samo, če premorete telefon ali kakšno drugo napravo, ki je sposobna snemanja v 8K. Oboje se mi zdi preslab razlog za nakup bistveno dražjega TV-ja, zavedati pa se je treba še nečesa. Povečevanje števila pik raje poslabša kakovost prikaza kot ga izboljša. Vse od barv in kontrastov do svetilnosti in gladkega prikaza hitrih prehodov je lahko pri modelih 4K boljše. Zaradi istega razloga so se zgoraj omenjeni želeli oklepati polne visoke razločljivosti. Podobno je tudi pri snemanju. Slika 8K s telefonov ima pogosto manjši dinamični razpon in več šuma kot 4K, zato je najbolje na vseh ravneh ostati pri tej razločljivosti.

Standardi HDR

Za razliko od števila pik pa je napredek pri sliki z visokim dinamičnim razponom (HDR) očiten in se ga splača izkoristiti. Na začetku je bil glavni standard dokaj osnovni HDR10, kjer so barve in kontrasti definirani enotno za celotno trajanje vsebine. Vidi se razlika v primerjavi s sliko s standardnim dinamičnim razponom (SDR), prikaz je lahko bolj svetel in barvit brez presvetlitev in neželenega spreminjanja barv pri njihovem “navijanju” na zaslonu. Toda kasnejša standarda HDR10+ in Dolby Vision se stvari lotevata bolj podrobno, saj ustvarjalci vsebin za vsak prizor ali celo posamezne sekvence določijo nivoje in krivulje. Rezultat so serije in filmi, ki izgledajo še veliko lepše. Predvsem imajo bolj naravne barve in dinamika je lahko še toliko bolj izrazita, ker višanje ali nižanje razlik med najbolj svetlo in najbolj temno točko na ekranu ne vpliva na druge prizore.

Odprti in brezplačni standard HRD10+ sta skupaj zasnovala Samsung in Panasonic, pri čemer se ga prvi še naprej oklepa in zaradi tega ne podpira lastniškega, plačljivega načina Dolby Vision, medtem ko se drugi vse bolj obrača prav k temu. Posvojili so ga namreč filmarji in Netflix, zato je trenutno za gledanje tovrstnih vsebin boljša naložba v televizor s podporo za Dolby Vision. Še četrti standard, Hybrid Log Gamma (HLG) je pretežno v uporabi v anglosaškem svetu za športne prenose in tako pri nas ni posebej relevantna lastnost pri izbiranju televizorja. Glede Dolby Visiona pa lahko damo še en, mogoče na prvi pogled rahlo nenavaden in kontroverzen nasvet – za prikaz te slike se cenejši televizorji, ki jo podpirajo, obnesejo precej bolje kot za prikaz običajne televizije. Tam se namreč pokažejo vse omejitve ekrana, medtem ko ga HDR, še posebej v omenjenem načinu, izkoristi praktično do skrajnih meja, in tako slika izpade res lepo tudi TV-ju za 600 ali 700 evrov (odvisno od velikosti in trenutnih akcij pri trgovcih). Kdor torej pretežno gleda Netflix ali vsebine z drugih kakovostnih virov, bo lahko že z nečim cenejšim od opevanih OLED-ov užival v zares lepi sliki.

Dolby Atmos in DTS:X

Najnovejša standarda za prostorski zvok sta morda malo manj “nujna” kot HDR, a vseeno ju ne gre zanemariti. Kajti morda se čez nekaj let odločiš za dokup zvočniškega sistema ali zvočne letve in če televizor denimo ne bo podpiral standarda Dolby Atmos, bo šel na zvočnike manj napredni Dolby Digital. Prednost Atmosa (in enako konkurenčnega DTS:X) je v tem, da gre za “objektni” zvočni standard, pri katerem se da precej natančno določati, od kod v prostoru prihaja zvok. Zato ima pravi sistem za ta standard zvočnike tudi na stropu in ob strani, ne samo spredaj in zadaj. Dokaj dobro pa se da vse skupaj simulirati tudi z zvočnimi letvami in celo v slušalkah.

Na strani naprav je morda celo več podpore za DTS-ov standard, ker je ta le nadgradnja prejšnjih iz tega laboratorija. Dolbyjev je popolnoma nov in šele prodira v izdelke, je pa vsaj v televizorjih od lani že precej reden znanec. Drugače kot pri napravah je pri vsebinah, saj se je tam za zdaj uveljavil Dolby Atmos. Tak zvok že ima veliko serij na Netflixu in v Amazon Prime Video. Ob tem pa niti ni treba odšteti veliko evrov ali postaviti kompleksnega sistema (s cevmi za kable pod ometom) za uživanje v zvoku naslednje generacije.

HDMI 2.1 in eARC

Dokončajmo najprej avdio del. Na skoraj vsakem televizorju lahko pri priključkih HDMI opaziš, da je večina označenih z ARC. To pomeni, da omogočajo povratni avdio kanal (Audio return channel), zaradi česar gre lahko zvok iz zvočne letve (ali druge naprave) v TV po kablu HDMI. To ima določene prednosti, med drugim večjo pasovno širino in s tem podporo za več zvočnih standardov kot pri optičnem priključku ter možnost uravnavanja glasnosti z daljinskim upravljalnikom televizorja (tisti o zvočne letve pa gre lahko v predal). Zdaj počasi prihaja izboljšani eARC (enhanced Audio return channel), ki je del standarda HDMI 2.1. Prinaša pa dve ključni prednosti. Prva je še večja pasovna širina, zaradi česar je mogoče po tej povezavi pošiljati Dolby Atmos in ostale najnovejše zvočne oblike v polni, nestisnjeni obliki. Dolby Atmos je sicer mogoče z Netflixom na zvočnike dobiti tudi prek običajnega HDMI ARC, saj ga omenjeni ponudnik nekoliko stisne in “zapakira” znotraj signala Dolby Digital (še vedno pa mora TV podpirati Atmos, da pošlje do letve ustrezen signal, sicer gre klasičen Dolby Digital 5.1). Kdor bo imel TV in zvočniški sistem z eARC, bo tako deležen še nekoliko boljšega zvoka. Druga pridobitev, prav tako povezana z zmožnostjo prenašanja večjih količin podatkov, je lažja sinhronizacija slike in zvoka. S tem novim načinom naj bi torej težave z zamujanjem slike oz. Prehitevanjem zvoka postale preteklost.

Priključek HDMI 2.1, ki ga za zdaj v polnosti podpira le malo televizorjev, sicer poleg eARC prinaša še nekatere druge pridobitve. Omogoča hitrost prenosa podatkov z 48 Gb/s v primerjavi z 18 Gb/s pri HDMI 2.0, kar pomeni podporo za višje razločljivosti, vse do 10K, medtem ko 8K lahko prikaže pri 60 sličicah na sekundo. To bo sicer bolj kot zaradi morebitnih novih “filmskih” nosilcev pomembno zaradi igralnih konzol. Kot bo tudi spremenljiva frekvenca osveževanja zaslona (Variable refresh rate, VRR), kar bo prav tako pomembno za konzoli Playstation 5 in Xbox Series X. Tehnologija je podobna kot Nvidia G-Sync ali AMD Freesync in poskrbi, da se zaslon pravilno prilagodi hitrim spremembah v številu sličic na sekundo v igrah, s čimer se izogne “trganju”, tresenju in zaostajanju slike. Zaradi tega je igranje lepše, bolj natančno in uživaško. Toda proizvajalci večinoma čakajo, da omenjeni napravi prideta v prodajo, nočejo izdajati televizorjev s HDMI 2.1 “na zalogo”. Realnost bo torej taka, da bo večina igričarjev najprej kupila konzolo, enkrat v prihodnjih letih pa morda še TV, ki jo bo zares izkoristil.

Za HDMI 2.1 bo treba imeti ustrezen kabel, a obstaja možnost, da ga že imaš, kajti primeren bo vsak z napisom Ultra High Speed, marsikateri s podporo za prenos podatkov po omrežju (HDMI with Ethernet) je take vrste.

V nekaterih prihodnjih člankih bomo pogledali še, kakšne so letošnje linije televizorjev pri posameznih proizvajalcih, kaj je novega in katere lastnosti so ostale pretežno enako kot lani.

The post Dešifriranje novih in poznanih tehnologij v televizorjih appeared first on Tehnozvezdje.

Druga lastnost, bolje rečeno ponudba posamezne konzole, bo seveda nabor iger. Morda je prav zaradi tega, pa še zaradi Microsoftovih začetnih napak pri aktualni generaciji (ko je stavil na Xbox One kot medijsko središče doma, medtem ko se je Sony osredotočil na igre), PS4 bistveno prehitel Xbox One, potem ko sta bila PS3 in Xbox 360 precej izenačena. Ena od pomembnih zadev je število ekskluzivnih naslovov, pri čemer Playstation že nekaj časa prevladuje, a tudi Xbox ima svoje edinstvene igre, le morda iz ne najbolj čislanih zvrsti. Drugi vidik pa je seveda, kaj je uporabniku všeč in morda še to, kaj igra na PC-ju.

Potem pa je tu še možnost igranja »starih« iger. Teh, ki zdaj tečejo na konzolah ali pa so tekle pred časom. Microsoft zatrjuje, da bo Xbox Series X poganjal bolj ali manj vso »zgodovino« in da bodo mnoge igre izgledale veliko bolje na novih konzoli. Sony najprej ni kaj dosti obljubljal, zdaj pa je napovedal, da bo na petici tekla »velika večina« starejših naslovov. Pri taki zadevi, ki res ne zahteva veliko truda s strani podjetja, že ni smiselno kar tako izgubljati potencialnih kupcev.

Pri obliki je Sony šel v nekoliko bolj odbito smer, Microsoft pa se je zdržal zadržane elegance, ki jo je uvedel že z modelom One S. Zanimivo pa je, da sta obe konzoli primarno namenjeni navpični postavitvi, lahko pa tudi ležita, če uporabniku tako bolj ustreza. Še ena pomembna lastnost bo seveda cena. Tu bo verjetno Microsoft poskrbel, da bo cenejši, saj ve, da ima manj zvestih privržencev in da mu lahko vsaka prednost pred konkurentom koristi. Morda je prav zato, ker se pričakuje, da bo Playstation 5 dražji, Sony predstavil še (nekoliko ožjo) digitalno različico (Digital Edition) brez optičnega pogona. Microsoft je tako izvedbo pripravil že v aktualni generaciji.

To bo glavne razlikovalne lastnosti, ker bosta sicer strojno konzoli precej blizu skupaj. Xbox naj bi bil po surovih številkah nekoliko bolj zmogljiv, toda Playstation bi lahko imel prednost v hitrem in optimiziranem disku SSD. Tega v Sonyju prilagajajo prav za delovanje z igrami. Tako naj bi bilo prvič doslej možno med igro nalagati teksture kar z diska, ne samo z (grafičnega) pomnilnika. To pa bi lahko pomeni še lepše in grafično bolj bogate igre.

Za izkoriščanje vseh strojnih zmožnosti novih konzol, pri obeh imata proizvajalca cilj zagotoviti vsaj 60 sličic na sekundo pri sliki 4K tudi v najbolj zahtevnih igrah, v marsikateri pa še več, bo treba imeti ustrezen televizor ali monitor. To pomeni hitrejše osveževanje in podporo za sliko HDR. Prvo predstavlja težavo televizorjem, drugo pa monitorjem. Televizorji bodo morali za popolno izkoriščanje zmožnosti novih konzol imeti priključek HDMI 2.1 in podporo za spremenljivo hitrosto osveževanja slike (Variable Refresh Rate, VRR). Za zdaj je le malo modelov s temi lastnostmi, saj večina proizvajalcev stoji na stališču, da jih bodo uvedli, ko bosta Playstation 5 in Xbox Series X dejansko na trgu. V praksi bo torej večina igričarjev najprej kupila konzolo, enkrat kasneje pa si bo omislila še nov TV, ki bo dejansko prikazal vse, kar igralna naprava zmore.

Fotografije: Sony in Microsoft

The post Odločitev za Playstation 5 ali Xbox Series X na podlagi iger in izgleda konzole? appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih, ki jih je zbralo podjetje LearnBonds, je tudi dve desetletji po prihodu na trg Playstation 2 na vrhu večne lestvice igralnih konzol. Prodali so skoraj 158 milijonov primerkov te naprave. S tremi milijoni manj je na drugem mestu Nintendo DS, ki pa je bila precej cenejša prenosna konzola, in prav lahko podatek v sebi skriva več generacij in različic te »igrače«, medtem ko PS2 ni imel kakšnih izpeljank. Na tretjem mestu je verjetno najbolj prepoznavna prenosna konzola doslej – Nintendov Game Boy. Sledijo Playstation 4, najuspešnejši iz trenutne generacije, ki jo sestavljata še Xbox One (tudi z izvedbami S in X) in Nintendo Switch, prvi Playstation, Nintendo Wii, Playstation 3 in šele na osmem mestu prva konzola in tudi edina med deseterico, ki ni plod razvoja omenjene dvojice japonskih podjetij – Microsoftov Xbox 360. Tega so prodali v skoraj 86 milijonih primerkov, s čimer je le za dva milijona zaostal za svojim neposrednim konkurentom PS3.

Lestvica med drugim kaže, da je bil Nintendo večinoma uspešnejši s prenosnimi konzolami, medtem ko Sonyju te niso šle najbolje od rok, temveč je precej boljši pri sobnih. Vidi se tudi, čemu je iz igre že davno izstopila Sega, ki nikoli ni bila zares konkurenčna, kljub nekaterim obetavnim poskusom. Atari je bil zraven zgolj eno generacijo, Microsoftova krivulja pa je precej valovita. PS2 je povsem zasenčil prvi Xbox, potem pa se je, kot rečeno Xbox 360 povsem enakovredno kosal s tretjim Playstationom. Toda naslednja generacija Xbox One je z malo več kot 47 milijoni prodanih ne samo konkretno zaostala za predhodnikom, temveč ni dosegla niti polovične prodaje PS4, ki je že pri 110 milijonih. Zanimivo je, da Xboxu One ni pomagalo nekaj podobnega, kar je nekoč izstrelilo PS2 na sam vrh večne lestvice. Sonyjeva dvojka ni zgolj ostala v prodaji zelo dolgo, temveč jo je marsikdo nabavil pretežno zato, da jo je uporabljal kot predvajalnik DVD oz. središče domačega kina. Za razliko od konkurenta Xbox One S in X predvajata ploščke UHD blu-ray, vendar so fizični nosilci že nekaj let tako nepomembni, da to napravama čisto nič ne pomaga. Microsoft se je tudi uštel v začetnem pozicioniranju Xboxa One kot ključne večpredstavnostne naprave in te napake letos ne bo ponavljal.

V ameriški korporaciji se seveda nadejajo, da bo nova generacija znova zasukala trend in pri tem stavijo na nekaj vidikov. Eden od njih naj bi bila surova procesorska moč za poganjanje iger v 8K ter v 4K pri najmanj 60 sličicah za sekundo. Res pa je, da bo tudi Sony uporabil zelo podobno AMD-jevo osnovo in razlika najbrž ne bo velika. Naj bi pa Microsoft zagotovil večjo združljivost starih iger z novim sistemom ter novim s prejšnjimi konzolami, česar Sony ne obljublja. Obstoječe igre za Xbox naj bi tudi dobile izboljšave in naj bi na novi konzoli tekle bolj gladko ter v lepši podobi, ker bo strojna oprema to omogočala. Naslednji košček v mozaiku naslednje generacije pričakujemo že ta teden, saj je japonsko podjetje za četrtek napovedal dogodek, povezan s PS5. Medtem pa je Nintendo zatrdil, da letos še ne bo predstavil naslednika Switcha. Za to niti ni prave potrebe, saj gre aktualni, vključno s cenejšo različico Lite, še vedno dobro v promet. V času karantene je bil marsikje celo razprodan.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Playstation 2 še vedno na vrhu med vsemi igralnimi konzolami appeared first on Tehnozvezdje.

Novi Xbox, ki bo nasledil modela One S in One X, prihaja v prazničnem obdobju 2020, torej čez natanko eno leto. Upamo, da tudi v evropske trgovine, ne samo ameriške. Prva, najbolj očitna sprememba pa je že v obliki. Doslej so bile te konzole ležeče naprave, kot denimo komponente Hi-Fi, Serija X pa bo v osnovi pokončna. Široka (in globoka, ker je v tem pogledu kocka) približno toliko kot igralni plošček in visoka za tri ploščke. Rahlo spominja na mini stolp namiznega računalnika, le da ima odprtine za odvajanje toplega zraka na vrhu. To pa zato, ker jo bo še vedno mogoče tudi položiti. Vidna je tudi reža za optični pogon, v osnovni postavitvi je pokončna, ki bo verjetno ostal UHD Blu-ray. Vmes smo sicer že videli izvedbo Xboxa One S brez pogona, vendar je pozitivno, da ga Microsoft pri naslednji generaciji še ohranja. Navsezadnje imajo nekateri lepe kolekcije iger in filmov na fizičnih nosilcih. Priključka USB ni videti, a povsem lahko je na zadnji strani ali pa ga na fotografijah prekriva igralni plošček. Tudi ta bo nekoliko spremenjen, a v osnovi precej bolj podoben zdajšnjemu kot konzola. Še bolje naj bi sedel v roko, križec je drugačen, saj je gumb okrogel in bo najbrž zaznaval pritiske v vse smeri. Dodali so še tipko za »deljenje« za lažje ustvarjanje posnetkov zaslona med igranjem.

Seveda pa so bolj kot sam izgled konzole pomembne njene zmogljivosti in nabor iger. V Microsoftu trdijo, da bo reč štirikrat zmogljivejša od zdajšnjega Xbox One X, ki že omogoča igranje pri ločljivosti 4K. Temeljila bo na procesorju AMD z arhitekturo Zen 2 (kot procesorji Ryzen druge generacije) in grafični kartici istega podjetja. Tokrat bodo namesto trdega diska uporabili hiter SSD vrste NVMe (kot ga imajo tanki prenosniki), kar naj bi konkretno pohitrilo začetno nalaganje iger, konzola pa bi morala biti tišja. Nasploh napovedujejo kar najboljše zmogljivosti pri čim nižjem hrupu.

V ločljivosti 4K pri 60 sličicah na sekundo naj bi zdaj igre ponujale vrhunsko grafiko. Konzola bo namreč imela dovolj strojne moči, da za to kombinacijo ne bo treba nižati podrobnosti. Lahko pa bo prebavila tudi 4K pri 120 sličicah na sekundo (kar bo smiselno, če bo priključena na monitor, ne na televizor) in celo ločljivost 8K, vendar bo pri obojem verjetno stopnja detajlov, senčenja in ostalega nižja. Naprava bo sicer podpirala različne trike za izboljšanje kakovosti slike in čim nižji odzivni čas.

Od iger za zdaj omenjajo Senua’s Saga: Hellblade II, ki bo nadaljevanje Hellblade: Senua’s Sacrifice, in prvi naslov, ki bo izkoriščal polne zmogljivosti nove konzole. Poleg tega pa še Halo Infinite, kar je razumljivo, saj je serija Halo že dolgo ena najbolj prominentnih ekskluziv na Xboxu. Koliko bo Xbox Series X stal in ali bo to ena sama konzola ali jih bo več (ime namiguje na drugo možnost), bomo verjetno izvedeli prihodnje poletje, morda na avgustovskem sejmu Gamescom, ali še kasneje. Za prihodnje leto je Sony že napovedal Playstation 5, zato se znova obeta neposreden boj obeh igričarskih titanov.

Naslovna fotografija: Microsoft

The post Nova Microsoftova konzola bo Xbox Series X ob letu osorej appeared first on Tehnozvezdje.