Skupaj z razmahom slike v visoki razločljivosti smo se zagreli še za prostorski zvok. Nakar smo nekaj let iskali primerne filme, nato pa nas je navdušenje nekoliko minilo in kasneje je marsikdo komplet zvočnikov spredaj in zadaj ter vse pripadajoče kable, morda hkrati z nakupom naslednjega televizorja (4K), zamenjal za kaj bolj elegantnega. Ne glede na to, da mogoče zvočna letev ali kakšna druga rešitev ni ponujala celosobne enake izkušnje. Zdaj pa so tu letve s podporo za tehnologijo Dolby Atmos, ki naj bi vsaj do določene mere nadomestile nekdanje postavitve zvočnikov. Preizkusili smo širšemu krogu kupcev dosegljiv tovrsten izdelek znamke Philips.
Najprej je treba seveda na kratko obrazložiti, kaj sploh je Dolby Atmos. Čisto prvi sistemi za prostorski zvok so delovali s standardom Dolby Pro Logic, ki je v bistvu iz stereo signala izvlekel še nekaj dodatnih informacij za zvok za gledalcem. Tisto pravo sta nato prinesla standarda Dolby Digital in konkurenčni DTS, ki sta uvedla razpostavitev šestih ločenih zvočnikov v prostoru, kar označujemo kot sistem 5.1, kjer so trije zvočniki spredaj – dva ob strani in eden v sredini –, dva zadaj, tista enica pa je za namenski nizkotonski zvočnik. Kasneje so določeni novi standardi prinesli še podporo za dodatne zvočnike zadaj in ob strani (7.1, itd), Dolby Atmos pa omogoča še zvočnike na stropu in precej bolj natančno določanje že v viru, od kod prihajajo posamezni zvoki. Ti so v tem formatu v bistvu tridimenzionalni objekti. Ni pa nujno treba namestiti sistema 7.1.4 ali podobnega, solidno se da prostorski zvok simulirati z eno samo zvočno letvijo, kakršna je dotična Philips TAPB603.
V osnovi je to sistem 3.1, torej ima v letvi tri kanale, sredinskega in stranska, posebej pa je še brezžični basovski zvočnik, tokrat dokaj ozek, a visok. Sama letev pa je zanimive trapezoidne oblike in je precej visoka, na kar je treba biti pozoren, saj lahko prekrije spodnji rob ekrana, če televizor stoji na bolj nizkem podstavku oz. nogicah. S sprednje strani ni videti kaj dosti drugega kot črno mrežo in majhen prikazovalnik vira signala, ki mu je mogoče določati jakost. Leva stran je prazna, na desni pa je nekaj osnovnih tipk, obe sta obarvani sivo. Zadaj so priključki, med drugim dva vhoda HDMI in en »izhod« z istim priključkom, ki je pravzaprav tisti, na katerega bo verjetno večina kupcev priključila svoj televizor. To je namreč povezava ARC (povratni avdio kanal), ki združuje oddajanje zvočnega signala s televizorja do letve in upravljanje slednje prek televizorjevega daljinskega upravljalnika. Po tej povezavi gre tudi signal Dolby Atmos, predpogoj zanj pa je, da ga televizor podpira oz. zna razvozlati. V splošnem je treba za to imeti dokaj nov televizor, pri znamki Philips je denimo podpora v celotno linijo prišla z lanskimi (trenutno še aktualnimi) modeli, ki imajo na koncu oznake številko 4. S takim sem tudi testiral zadevo, konkretno z modelom PUS7354.
Naslednja nujnost je seveda še vsebina z zvokom Dolby Atmos. Če izpustimo kakšne fizične nosilce, je najboljša možnost za kaj ustreznega Netflix. Tam ima že precej serij, dokumentarcev in koncertov sliko v standardu Dolby Vision – ta vsebuje podatke glede barv in svetilnosti za vsak posamezen prizor – ter zvok, zapisan kot Dolby Atmos. Med takimi vsebinami so The Witcher, Formula 1: Drive to survive, koncert Taylor Swift in še mnoge druge. Pri ostalih in običajni televiziji ali pri večini videov na Youtubu pa zvok prihaja kot klasičen PCM ali pa morda Dolby Digital. Letev sicer omogoča še predvajanje prek bluetootha, ki sicer deluje brez težav, a na žalost ne ponuja aplikacije za povezan telefon, tako da je treba uporabljati priloženi daljinec, ki bi ga sicer lahko uporabnik pospravil v predal, če ima televizor povezan prek HDMI-ARC. Prav tako ni možnosti povezave v domače brezžično ali žično omrežje in s tem manjkata protokola Apple Airplay in Google Chromecast, zato je predvajanje vsebin s telefonov omejeno na tiste, ki so dejansko poparčkani v bluetoothu. Možnost Airplayja ali Chromecastanja bi zadevo bistveno poenostavila.
Za ene super, za druge ne najbolj primerna
Zvočno je ta letev dvolična. Za tisto, kar je posneto v formatu Dolby Atmos, je zelo zanimiva. Govor, učinki in glasba kar skačejo z enega konca na drugega, potujejo od leve proti desni ali obratno, navzgor ali navzdol, scena kar nekako oživi. Sliši se povsem drugače kot pri običajnih zvočniških sistemih, kjer je izvor zvoka vedno nekje na sredini ali včasih ob straneh. Tu se res pozna, da so se ustvarjalci vsebin igrali s tem, od kod prihaja posamezen pok, krik ali šum. Seveda se še vedno vse pretežno dogaja pred gledalcem, težko je pri sistemu za štiristo evrov simulirati zvočnike zadaj ali na stropu, a vseeno zvok napolni celotno širino sobe in prispeva k vzdušju, ki ga ustvarja že lepa slika HDR. In, mimogrede, slika v načinu Dolby Vision je enkratna, vendar o tem več v kakšnem ločenem prispevku.
Za običajne vsebine pa je letev TAPB603 nekoliko agresivna in resnici na ljubo rahlo nesmiselna. Že pri najnižjih nivojih je kar glasna in hitro postane pretirana, očitno pa je tudi, da je vse skupaj prilagojeno kar najbolj atraktivnim učinkom v Atmosu, prave čistosti in vernosti v zvoku, še posebej pri glasbi, uporabnik ne dobi. Še vedno je čisto spodobno in marsikomu bo verjetno všeč, navsezadnje so nizki toni dovolj udarni, a za pretežno televizijske namene obstajajo primernejši izdelki.
Zvok s pravega vira je torej zanimiv, pa tudi namestitev sistema je enostavna, treba je samo priključiti in povezati s televizorjem, pa že deluje. Tudi nizkotonec se samodejno poveže z letvijo. Zato pa je potem upravljanje nekoliko omejeno. Na daljincu je malo tipk in možnosti. Da se denimo izključiti prostorske učinke ali nastaviti base in visoke tone, a prednastavljenih možnosti izenačevalnika ni mogoče spreminjati ali shranjevati novih, pa tudi ne bolj podrobnosti določiti krivulje. Zoprno je tudi samodejno izklapljanje letve, zaradi česar je znova treba pri roki imeti njenega daljnica ali izključiti televizor in ga znova vključiti, da se zraven zbudi še zvočniški sistem.
Philips TAPB603 je v enem pomembnem pogledu nekoliko naprednejša od večine zvočnih letev srednjega cenovnega razreda. Vendar je kljub temu – ali pa prav zato – namenjena ožjemu krogu kupcev. Izkoristijo jo lahko tisti, ki imajo televizor s podporo za format Dolby Atmos in ki veliko gledajo vsebine s tovrstnim zvokom (denimo na Netflixu). Ti bodo uživali v zvoku, ki ga oddaja ta naprava. Za vse ostale pa bo kakšen drug model, morda z blažjo zvočno podobo (in glasnostjo) ali določenimi drugimi funkcionalnostmi, bolj pravšnja izbira.
HVALIMO
- S formatom Dolby Atmos zvok dejansko prihaja od vsepovsod in ustvarja zanimivo vzdušje
- Konkretni basi in veliko moči
- Hitra in enostavna namestitev
- Soliden nabor priključkov
- Zanimiv izgled
- Zmerna cena
GRAJAMO
- Letev je previsoka za marsikateri televizor
- in preglasna že pri najnižjih nivojih
- Prehitro samodejno izklapljanje
- Manjkata Airplay in Chromecast
- Ni aplikacije za naprave, povezane čez bluetooth
Brez komentarjev