Nič več Windows in Office, zdaj so za Microsoft prioriteta igre?!
Matjaž Ropret 22. septembra 2020 ob 06:32

Microsoft je sinoči vnovič zatresel igričarsko industrijo. Nekajkrat jo je že uspel, najsi bo s svojimi konzolami ali pa s prevzemom izdelovalca priljubljene igre Minecraft. Toda tokratni nakup je še bistveno večji in pomembnejši. Pod okriljem Microsofta se je namreč za 6,36 milijard evrov (7,5 milijard dolarjev) znašlo podjetje Zeni Media, bolj znano kot Bethesda Softworks, založnik iger, kot so Fallout, The Elder Scrolls, Doom in Wolfenstein.

Gre za enega večjih Microsoftovih prevzemov, na nivoju Skypea, Nokie in GitHuba, manjši je le od Linkedina. Z njim v bistvu dobiva osem razvijalskih »studijev«, ki držijo v rokah nekaj najpomembnejših naslovov v igričarskem svetu. In to ravno v času, ko se podjetje pripravlja na splovitev konzol naslednje generacije, Xbox Series X in Series S, ki se bosta že takoj neposredno udarili s Sonyjevim Playstationom 5. Ni sicer nujno, da bo posel že zaključen do sredine novembra, ko se ta borba začenja, saj ga morajo prej odobriti regulatorji, a časovni okvir zagotovo ni naključen. In v zvezi z njim se že pojavljajo strahovi, da bi lahko določene igre izostale s Sonyjevih konzol in postale ekskluzivne na Microsoftovih.

Po dejanskem prevzemu bo programerski velikan pod svojim okriljem imel že približno 15 ekip za razvoj iger in bo tako precej neodvisen od drugih založnikov glede vsebin za svoje naprave in storitve. Prav v slednjih pa verjetno tiči pravi razlog za nakupovalno mrzlico. Morda bo katera od iger res postala ekskluzivna, kar bi sicer verjetno pomenilo tudi nekaj izpada prihodkov v Zeni Medii, skoraj zagotovo pa jih bo večina vključenih v naročniško storitev Xbox Game Pass. Ta odvisno od paketa stane nekje med desetimi in trinajstimi evri (oz. desetimi in petnajstimi dolarji), naročnik pa lahko igra vse naslove, ki so v danes trenutku vključeni v katalog. Prav tako bo verjetno marsikatera igra našla pot v »oblačni« Game Pass (Project xCloud), pri katerem igre tečejo na oddaljenih strežnikih in se vse pretaka po internetnih povezavah, za igranje pa ni treba imeti nikakršne zmogljive naprave. V tem oziru je Microsoft ta čas precej pred Sonyjem.

Po novem je mogoče igre z Xboxa igrati na telefonu, brez fizičnega priklopa na konzolo.

Analitik Rupantar Guha iz podjetja GlobalData ocenjuje, da želi Microsoft dominirati v igričarski industriji, ki bo do leta 2025 vredna 60 milijard dolarjev letno. S prevzemom pa si poskuša na še en način ustvariti začetno prednost pred Sonyjem in med drugim dobiti nadomestno vsebino, ker nadaljevanje serije Halo zamuja in ne bo na voljo skupaj z izidom novih konzol.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Medtem, ko mnogi še vedno enačijo Microsoft z »okni« in »pisarno«, je korporacija v zadnjih letih precej spremenila svoje prioritete in našla druge prevladujoče virov prihodkov. Zelo se je usmerila v ponujanje (inteligentnih) oblačnih storitev, kjer se za primat bori z Amazonom. Precej bolj v ospredju so tudi naročniške storitve, saj ima Game Pass 15 milijonov, Microsoft 365 (prej Office 365) pa čez 30 milijonov naročnikov.

Xbox kot strežnik za igranje na pametnem telefonu

Microsoft je v teh dneh ponudil atraktivno možnost. Nova aplikacija Xbox Beta za Android na telefonu omogoča igranje neposredno s konzole Xbox (katere koli iz serije One). Na konzoli je zgolj treba omogoči Remote Features, recimo temu storitve na daleč, se v aplikaciji prijaviti z istim uporabniškim imenom in če je telefon v istem domačem omrežju, sledi le še klik na tipko poveži, ter na telefon prihaja ista slika na TV ali monitor, ki je priključen na konzolo (slednji je lahko sploh ugasnjen). Če imaš na telefon povezan krmilnik (igralni plošček), lahko igraš kjerkoli, do kamor seže signal Wifi-ja. Več o tem pa morda čez nekaj dni, ko zberem kaj več vtisov in vidim, kako zanesljiva je zadeva.    

Naslovna fotografija: Microsoft

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja