V liniji TCL 50 je več modelov, z običajnimi in nebleščečimi zasloni. Tudi izvedba NXTPaper ima dve različici, poleg te, ki smo jo testirali, še Pro z večjo količino podatkovnega pomnilnika. Toda že »osnovna« ga pravzaprav glede na cenovni razred in ciljno skupino uporabnikov premore preveč (256 GB), tako da je Pro za moj okus povsem nepotreben in me take odločitve podjetij rahlo zabavajo.

Podjetje TCL že nekaj let poskuša z drugačnim zaslonom, ki ne povzroča odbleskov in naj bi imitiral prikaz e-črnila ter tako nadomeščal e-bralnik ter hkrati omogočal tudi vse tisto, česar pravi bralnik ne. Prve izvedbe te tehnologije, videli smo jo predvsem v tablicah, se niso najbolj izkazale, saj preprosto ni bilo dovolj svetilnosti. Zdaj so zasloni dovolj napredovali, da to ni več težava, razen na zelo močnem soncu, pa še to predvsem pri fotografiranju. Nebleščeči zasloni sicer niso nikakršna novost, že pred časom smo jih kar pogosto srečevali v prenosnikih, od koder so nato kar nekoliko poniknili in se zdaj postopoma vračajo (Apple denimo pri novejših Macbookih in tudi iPadih ponuja opcijo zaslona z nanoteksturo, ki dosega ravno to, da ni odbleskov). Tudi tam se je precej poznalo, da ločljivost in svetilnost pogosto nista bili zadostni in prikaz temu primerno neatraktiven ali celo naporen za uporabnika, čeprav naj bi tovrstni zasloni dosegali ravno nasproten učinek, bili naj bi bolj blagodejni za oči, sploh pri (daljšem) branju. Mnogi so seveda temeljili zgolj na dodatnem premazu ali foliji, ki je nekoliko razpršila odbojno svetlobo, hkrati pa sliko naredilo bolj zrnato in odvzela nekaj svetilnosti, pri novi generaciji tovrstnih rešitev so menda te vendarle nekoliko bolj celovite. Že sama struktura zaslona je vsaj delno prilagojena drugačni poti svetlobe skozi različne plasti, površina stekla je jedkana, kar ustvarja hrapavost in bolj načrtno razpršitev svetlobe. Pri luknjici za sprednjo kamero je mogoče otipati še tovarniško nameščeno folijo, ki prav tako verjetno ni zgolj za zaščito (ali pač?) in ki gre povsem do roba, ter je ni mogoče enostavno odstraniti. Morda je njen namen tudi v tem, da se ne občuti hrapave površine stekla.

Že takoj, ko telefon oz. njegov zaslon pogledamo, ja jasno, da ni povsem običajen. Slika je tudi v tem primeru malce zrnata, nič drastično, a opazi se, da ni enako »čista« kot na običajnih, svetlečih zaslonih. Podobna je sliki na platnu ali denimo televizorjem, ki jo imitirajo (Samsung The Frame). Povečevanje svetilnosti ima rahlo drugačen učinek, kot smo ga navajeni, saj zaslon sam postane svetel, vendar njegova svetloba ne prodira v prostor oz. proti očem uporabnika. Barve niso povsem pravilne in uravnotežene, predvsem rdeča kar konkretno izstopa, a to niti ne moti. Če imate izklopljeno »izboljšavo« NXTVision, ki vse skupaj še dodatno poudaril (barve so bolj nasičene) in lahko postane pretirano. Zaslon sicer zna preklapljati med osveževanjem 60 in 120 Hz, torej je prikaz večinoma lepo gladek. Vsekakor je zelo prijetno brati na tem zaslonu, tudi pregledovanje družabnih omrežij ne utruja oči, manj pa sem navdušen nad ogledovanjem fotografij in predvsem gledanjem video vsebin (npr. Youtuba), kajti tam se pozna, da se slika ne »sestavi« enako lepo v zares jasno, kot na klasičnem zaslonu, in da barve niso najbolje kalibrirane.       

Poleg običajnega so na voljo še trije »posebni« (NXTPaper) načini prikaza, ki jih uporabnik lahko vklopi s stranskim stikalom (lahko vsakič sproti izbere ali pa enega nastavi kot tistega, ki se vklopi vedno, za preklop na drugega pa je najlažje iti nazaj na osnovnega in ponoviti vajo). To so način barvnega papirja, (črno-beli) način papirja s črnilom in način Max Ink, ki je najbolj podoben e-bralniku, hkrati pa izključi določene funkcionalnosti telefona in s tem podaljša avtonomijo baterije. Barvni papir spremeni barve v precej bolj »obledele« in belo v nekakšno rumenkasto. Cilj naj bi bil za oči bolj nežen prikaz, toda zaradi slabšega kontrasta med črkami in ozadjem sem raje bral kar v običajnem načinu. Podobno je črno-belim načinom. Tudi tu bela ni več zares bela (ker pač način znižuje svetilnost) in besedilo manj izstopa. Toda prikaz je prijazen in neutrujajoč. Še najbolj smiseln za dolgotrajno branje je način »popolnega e-črnila,« kjer odpadejo praktično vsi odtenki, besedilo lepo izstopa in zaslon res skoraj nič ne sveti, se pa vsebino vseeno dobro vidi (a svetilnosti ni mogoče nastavljati). Če zaradi česa, bi si ta telefon omislil zaradi tega prikaza za branje daljših besedil, morda tudi knjig.

Če se na kratko posvetimo še drugim vidikom telefona, je ohišje in s tem občutek v roki definitivno dobra reklama zanj. Ogrodje je kovinsko, oblika kljub »iphonovski« odsekanosti prijetna, saj ni nikjer kakšnih ostrih robov ali prehodov. Hrbtišče ima zanimiv marmornati vzorec in nasploh zadeva deluje trdno in kakovostno. Okrogel »pladenj« s fotografskimi objektivi sicer daje vtis, kot da so na voljo trije zelo konkretni, a v resnici bi tako oznako lahko dal samo glavnemu, širokokotni je tudi še za silo uporaben, medtem ko je bližinski (makro) zgolj za številko.

Opremljenost je, kot sem že nakazal, nekoliko nenavadna. Če povem poenostavljeno, ima preveč podatkovnega pomnilnika in preslaboten procesor. Ob omembi slednjega – Mediatek Dimensity 6300 – bi verjetno kdo pomislil, da je povsem spodobna izbira. Ni namreč kakšen (pra)stari Helio ali Dimensity z oznako pod tisoč, in denimo 7200 ali 7300 že predstavljata soliden zmogljivostni nivo. Toda 6300 je očitno nižji razred, ki mu zdaj tajvansko podjetje s poimenovanjem blizu tistih zares dobrih nekoliko zakriva podhranjenost. Z rezultati sintetičnih testov se ne more pohvaliti, pokazali so najnižje zmogljivosti med vsemi telefoni, kar smo jih testirali letos (Telemach 5G Pro je bil denimo kar opazno spredaj, pa že ta ni hitrostni prvak). V vsakdanji uporabi sicer kljub temu zadošča za dokaj tekoče delovanje sistema, razumno hitro odpiranje aplikacij in preklapljanje med njimi, malce zamika se pozna pri obdelavi in zapisovanju fotografij, toda video je denimo mogoče snemati zgolj v polni visoki razločljivosti (omenjeni Telemachov telefon omogoča snemanje v 4K), montiranja posnetkov pa se na tem telefonu raje ne bi lotili. Kot tudi ne igranja kakšne grafično zahtevne igre. Vsekakor ne bi bilo nič narobe, če bi se odločili za nekoliko zmogljivejši procesor in 128 GB prostora za podatke, v različici Pro pa 256 GB za tiste, ki bi jim bila osnova preskromna. Modem sicer podpira omrežja 5G in deluje brezhibno, tako da je s tega vidika telefon dovolj usmerjen tudi v prihodnost. Dobra stran nezmogljivega procesorja je avtonomija baterija, saj se da brez večjih odrekanj doseči dva dni uporabe pred naslednjim polnjenjem (to je dokaj počasno).  

Glede kamer sem tudi že na kratko omenil, da je glavna s 108-milijonskim tipalom tista, vredna pozornosti. Njene fotografije so v dobri svetlobi povsem spodobne, z razmeroma dosti dinamike in pravilnimi barvami, ne pretiranim ostrenjem in celo dovolj zaloge podrobnosti, da trikratna povečava, ki jo fotografska aplikacija poskuša »prodati« kot samostojno kamero (seveda gre zgolj za digitalni zum), v določenih primerih sploh ne izpade slabo. Ko svetlobe začne zmanjkovati, kakovost hitro potone. Ultraširoka kamera je opazno nižje kakovosti, še posebej optično, medtem ko o tretji nima smisla izgubljati besed. Video je podnevi prav tako dokaj v redu, snemanje v zaprtih prostorih, četudi je svetloba kolikor toliko dobra, pa hitro pripelje do slabih detajlov in zmazanosti. Selfijevska kamera prav tako trpi za pomanjkanjem detajlov, a v večini primerov zadovoljivo opravlja svojo nalogo.

Podobno kot še na nekaj telefonih letos smo bili tudi tu priča skoraj povsem »čistemu« vmesniku, brez kakšnih večjih posegov proizvajalca, zgolj malenkostnimi v »komandnem centru« in nastavitvah, tudi večina prednaloženih aplikacij je Googlovih. To se nam zdi pravi pristop tako z vidika odzivnosti telefona kot tudi nadgradenj operacijskega sistema (v času testiranja Android 14 z avgustovskimi varnostnimi posodobitvami).

HVALIMO:

• Prijazen zaslon za dolgotrajno branje
• Kakovostno ohišje
• Dolga avtonomija baterije
• Veliko podatkovnega pomnilnika

GRAJAMO:

• Premlo zmogljiv procesor
• Prikaz je nekoliko zrnat
• Zgolj solidna glavna in podpovprečne ostale kamere

The post TCL 50 NXTPaper: Vse je (ali ni) v zaslonu appeared first on Tehnozvezdje.

Dovolj dolgo že sledim tehnološkemu svetu, da nisem presenečen, ko so izdelovalcev takšnih in drugačnih naprav zabavne elektronike polna usta energijske učinkovitosti in trajnostne naravnanosti. Zaradi energetske (in še kakšne) krize, takšne besede vedno padejo na plodna tla. A hkrati nisem pozabil zadnjega takšnega primera, ko varčnost ni bila več v osredju tistih hip, ko se je svet vrnil v utečene tirnice. Bo tokrat enako? Po pravici – Sanja se mi ne! Po eni strani mi je všeč, da govorijo o trajnostni, a po drugi je še boleč spomin na trenutek, ko mi je Samsung čez noč odstranil iz pet let starega televizorja aplikacijo Youtube zaradi »starosti« naprave in ukinitve podpore za ne vem kateri že operacijski sistem. Trajnost ni samo robustna izdelava in uporaba ekoloških, recikliranih, »ne vem še kakšnih« materialov, temveč (predvsem) zagotovljena skrb za programsko opremo. Nisem slišal, da bi katerikoli od izdelovalcev dal zavezo: »Televizor, ki ga kupite danes, bo enako deloval tudi čez deset let!« Ko bom slišal kaj takšnega, takrat bom verjel, da s trajnostno mislijo resno!

Trije veliki, Samsung, LG in TCL, so si privoščili in se razbohotili na površini vsak svoje hale (daleč največji razstavni prostor je kot po navadi pripadel Samsungu), so temu primerno dajali poudarek na velike, bolje rečeno ogromne zaslone. Njihove slike so milo rečeno odlične. Pa naj gre za največji 97-palčni OLED zaslon na svetu, skoraj dva metra in pol velik LG-jev televizor (G2), ali še večje Samsungove zaslone tehnologije mikro LED. Sploh slika slednjih še posebej izstopa. V svetilnosti, barvah in kontrastu. Dvoje te hitro postavi na realna tla. Cene, ki presegajo sfere običajnih smrtnikov, saj se merijo v več deset tisočih evrih, in preprosto dejstvo, da ima le malo srečnikov doma dovolj prostora za tolikšne »zverine«. V velikosti in podpori zaslonskih tehnologij, poleg omenjenih dveh večinoma govorimo še o QLED in mini LED, za omenjenima dosti ne zaostaja kitajski TCL, medtem ko sta Sony in Hisense letošnji sejem IFA preprosto preskočila. Bili pa so prisotni nekateri manjši, na primer izdelki nemške blagovne znamke Metz v kitajski lasti, potem televizorji srbske znamke Tesla in kot prav posebna zanimivost, televizorji Nokia. Izdelki Tesle in Nokia kakopak sodijo v nižji cenovni razred.

LG je pokazal še računalniški monitor, ki se po želji iz ravnega prelevi v ukrivljenega. Kako deluje, si poglejte v zgornjem video posnetku, kjer najdete še dva »televizijska« utrinka z letošnjega sejma.

The post SEJEM IFA: Vsi bi samo še velike, a tehnika je vseeno pomembna (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Prvič so v kitajskem podjetju ta novodobni »papir« prikazali na okrnjenem sejmu IFA 2020 in takrat je res deloval podobno zaslonu s tehnologijo e-črnila, vendar v (precej bledih) barvah. Druga generacija tablice s to zaslonsko tehnologijo izgleda precej bolje, če mi ni spomin že nekoliko ponagajal in se zadeve spomnim slabše, kot je dejansko bila. Takrat sem kljub temu videl nekaj potenciala in ga tudi še zdaj, pa vendar kljub precejšnjemu napredku manj, kajti vmes napredujejo tudi zasloni LCD (denimo s tehnologijo mini LED) in OLED.

NXTPaper 10s je dokaj majhna, 10-palčna, in poceni tablica, saj stane približno 250 evrov, pri čemer ponuja tudi povezljivost v mobilna omrežja (LTE). Če odmislimo zaslon, je popolnoma neizstopajoča. Plastična in debelejša, kot bi bilo potrebno, a po drugi strani deluje dovolj trpežno, in čeprav ni zelo lahka glede na velikost, vseeno ni pretežka za dolgotrajno držanje. Slednje je zagotovo pomembno, kajti ta zaslon naj bi bil v prvi vrsti namenjen branju. Robov okrog zaslona je več, kot bi si želel, sta pa zvočnika na obeh straneh in dokaj solidna. Čudaška je pozicija tipke za vklop in izklop na isti stranici, kjer je tudi priključek (USB-C) za polnjenje. Slednje je polžje počasno, zato skoraj ni druge možnosti kot priklapljanje tablice čez noč, trajanje baterije pa je ekstremno odvisno od nastavitve svetlosti zaslona in se lahko giblje nekje med petimi in osmimi urami uporabe, mogoče bi se dalo iztisniti še kaj, ampak bolj realne številke so na spodnjem koncu zapisanega razpona.

Zaslon je res že na prvi pogled drugačen od običajnih. Slika je na njem, v povsem spodobnih barvah, a ne sveti. Vsaj ne na tak način, kot smo navajeni. Neposredno pod lučjo se jo vidi še nekoliko bolje, drugod je treba nekoliko zviševati svetilnost. Nekaj več sem vendarle pričakoval od branja na soncu, kajti v takem okolju se na zaslon ne vidi tako zelo dobro kot ob padanju umetne svetlobe nanj. Zagotovo je slika za oči nekoliko manj naporna kot tiska z zaslonov, v kakršne zremo vsak dan, še posebej vrste LCD. Tudi ločljivost je dobra (1920 x 1200), se pa, še posebej pri besedilu, nekoliko pozna, da zaslon ni bleščeč, kajti opazi se nekaj nazobčanosti črk. To je sicer standarden pojav pri t. i. mat zaslonih. Branje je ob dobri svetlobi udobno, ne more pa se povsem primerjati z bralniki. Zaslon z e-črnilom je vseeno nekaj drugega, ker ga dejansko osvetljuje zgolj okoliška svetloba.

Za nekatere ostale namene je »papir« prav tako v redu, celo presenetljivo normalen, drugim pa bi se raje izognil. Pri brskanju po spletu velja podobno kot za branje, razliko seveda predstavljajo fotografije, ki bodo na kakšnem dobrem LCD-ju ali OLED-u seveda izpadle bolje, kajti kontrasti in živahnost barv tukaj vendarle zaostajajo, prav tako črnina. Za gledanje videa je kljub temu zadovoljiva, navsezadnje je tudi v osveževanju na ravni običajnih zaslonov (stare šole s 60 Hz), ne e-črnila z zelo počasnim spreminjanjem slike. Vseeno je za igre ne bi imel, tam res ne izpade dobro, dodatno pa zadevo poslabša še težava, o kateri več kmalu. Tule naj povem še, da steklo čez zaslon ne premore premaza proti prstnim odtisom. Ob tem, da je že tako ali tako »mat«. Odsotnost premaza se zelo hitro odrazi v precej zamaščeni površini, ki jo je treba redno čistiti, sicer se kmalu drastično poslabša vidnost zaslona. Ali je ta poteza namerna zaradi vrste zaslona ali zgolj posledica kakšnega varčevanja, pa žal ne vem.

Problem te tablice je njena strojna zasnova. Uporabljeni Mediatekov procesor je z eno besedo arhaičen in je krivec za pretežno neodzivno delovanje. Ko se uporabnik privadi dejstvu, da mora vedno kakšno desetinko počakati od takrat, ko se dotakne zaslona, do takrat, da se želeno tudi zgodi, se zadevo da uporabljati. Kdor je navajen takojšnje odzivnosti in jo bo tudi vedno znova pričakoval, pa bo hitro zašel v preklinjanje. Prostora za podatke je 64 GB, kar dandanes predstavlja higienski minimum, a glede na usmerjenost naprave v branje ter pretežno neprimernost za igre ali foto-video namene (še za video pogovore bi raje izbral kaj drugega), je prostora pravzaprav dovolj. Povezljivost, vključno z bluetooth 5.0 in LTE, je dobra, tudi Wi-Fi 5 bo povsem zadoščal. Presenetila sta me zvočnika z bolj polnim zvokom, kot sem se ga nadejal.

Tehnologija zaslona-papirja mi je na sejmih vsekakor vzbudila zanimanje, po preizkusu v praksi pa me pušča nekoliko hladnega. Nastavki so dobri in še posebej za branje se zdi tak zaslon zelo perspektiven, vendar imam hkrati tudi občutek, da zadeva potrebuje vsaj še generacijo, morda dve dodatnega piljenja. A že zdaj obstajajo tako dobri zasloni, še posebej OLED, resda konkretno dražji, da se lahko vprašamo o ciljni skupini TCL-jeve novotarije. Tudi ta kot končni izdelek ne bi bila tako poceni, če bi ji še ostali strojno opremo privoščili tako, kot se spodobi.

HVALIMO:

• Ideja drugačnega zaslona, ki je zelo zanimiv za branje
• Zaslon je veliko boljši od prvih primerkov na sejmih
• Za razliko od e-bralnikov je tablica povsem uporabna še za druge namene
• Razumna cena, sploh za tablico s povezljivostjo LTE

GRAJAMO:

• Zaslon nima najboljših kontrastov in živahnih barv
• Zastarel procesor, ki se odraža v neodzivnem delovanju tablice
• Ob povečevanju svetilnosti dokaj kratko trajanje baterije
• Na večini napajalnikov izrazito počasno polnjenje

The post TCL NXTPaper 10s: Digitalni papir kakih pet let prepozno (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Tokrat so na sejmu MWC predstavili kar pet novih modelov, ki pokrivajo cenovni spekter od približno 120 do 280 evrov. Toliko bo s 128 GB prostora za podatke junija, ko pride v prodajo, stal najzmogljivejši in, če smo iskreni, edini zares zanimiv med njimi, TCL 30 5G. V ospredju pri modelu (s 64 GB bo njegova cena 250 evrov) je zaslon OLED z diagonalo 6,7 palcev, ki seveda izpade bistveno lepši kot kateri koli LCD. Osveževanje je sicer 600-herčno in najvišja svetilnost ni na ravni najboljših, a glede na ceno je to zelo dober zaslon. Zanimivo je, da TCL, podobno kot HMD Global pri telefonih Nokia, še uporablja kapljičasto zarezo v zaslonu. Oblikovno se od drugih generičnih razlikuje po ravno odrezanih stranicah, hrbtišče, še posebej belo, daje dober vtis.

V osrčju je procesor Mediatek Dimensity 700, ki bi moral zagotavljati solidne zmogljivosti, skrbi me le količina pomnilnika (4 GB). Uporaben objektiv foto-video sklopa je pravzaprav samo eden, ima pa 50-milijonsko tipalo, kar se tudi ne sliši slabo, kajti ta tipala so večinoma nova in moderna. V TCL-u napovedujejo eno ali dve posodobitvi Androida na večjo naslednjo različico, začetna je 12, in do tri leta varnostnih popravkov.

Podjetje že več let prikazuje prototipe telefonov s prepogljivimi zasloni, nekateri so pravi »transformerji«, a še vedno ni začelo prodajati nobenega takega izdelka. Najbližje je bilo z enim, ki je podoben Huaweiju P50 Pocket ali Samsungu Z Flip3, vendar so ocenili, da bi bil s tisoč evri predrag, želijo ga namreč ponuditi za 500, največ 600 evrov. Realno bi res samo s tako ceno imeli kaj možnosti, kajti telefon smo si lahko ogledali in lahko potrdimo, da ni enako dovršen kot omenjena, čeprav še vedno deluje zanimivo. Prototip, ki se najprej razgrne (kot Galaxy Z Fold3) in potem še dodatno raztegne, s pomočjo motorjev, je nekaj posebnega, toda do komercialne izvedbe bo preteklo še nekaj časa.

Prav tako so že pred kakim letom in pol napovedali tablico z zaslonom NXTPaper, ki spominja na e-črnilo, a gre za drugačno tehnologijo z boljšim osveževanjem. Zdaj so jo toliko dodelali, da tudi video na tem zaslonu izgleda dobro, seveda pa naj bi bila najbolj zanimiv za branje in uporabo na soncu. Tablica bo menda letos končno na voljo, cena pa ne pretiranih 250 evrov. Bomo videli.

• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Takšen je naš izbor »najboljših« telefonov
• 
  Omrežni strežniki QNAP postajajo pametnejši
• 
  V Sloveniji je skoraj vsak otrok do 15. leta žrtev ene od oblik spletne zlorabe ali nasilja
• 
  PRVI VTIS Škoda Epiq: Imajo velik problem in ne vem, kako ga bodo Čehi rešili?
• 
  Če ima dva, potem oba čim bolj izkoristite!

The post Obljube so obetavne, koliko pa jih bodo uresničili? (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Jasno je, da je to pametni telefon za manj zahtevne naročnike, pa naj v A1 še tako trdijo, da z njim »nagovarjajo najzahtevnejše uporabnike.« Kot že lani, je tudi tokrat osnovo prispevalo podjetje TCL z enim od svojih modelov pod znamko Alcatel, vendar je skupina Telekom Austria (A1) znova izvedla še določene prilagoditva, predvsem pri fotoaparatu in programski opremi.

Gre za dokaj velik telefon s 6,52-palčnim zaslonom LCD. Ta ima ločljivost HD+ (720p), ki je v nižjem cenovnem razredu še vedno prevladujoča. Tudi nima luknjice s selfijevsko kamero, temveč kapljičasto zarezo. Ohišje je presenetljivo prestižno za ta cenovni razred. Po občutku bi dejal, da gre celo za kombinacijo kovine in stekla, vsekakor pa veliko bolje od poceni plastičnih telefonov.

Poganja ga Mediatekov procesor Helio P22, dokaj standardna izbira za podobne telefone. Zraven so štirje gigabajti delovnega pomnilnika in 128 GB prostora za podatke, tako da bi moralo biti delovanje operacijskega sistema Android 11 solidno hitro shrambe dovolj glede na ciljno skupino uporabnikov.

Fotoaparat v A1 označujejo z »48 + 2 + 2 + 8«, kaj pa to pomeni v praksi? Da ima glavni objektiv znano in široko uporabljano tipalo z 48 milijoni pik in da sta na hrbtni strani zraven še dvomilijonski makro (bližinski objektiv) in prav tako dvomilijonsko »globinsko« tipalo. Spredaj pa je selfijevska kamera z 8-milijonskim tipalom.

Baterija ima kapaciteto 4000 mAh in če je omenjeni Alcatel kakšen pokazatelj, je za polnjenje še vedno v rabi zastareli priključek mikro USB.

Telefon je na voljo v črni ali modri barvi (tudi pri tej je sprednja stran črna), A1 pa zanj daje dodatno leto garancije, torej skupno tri leta. Z vezavi pri naročniškem paketu A1 Go! S, ki je s 60 GB vključenega prenosa podatkov za 18,99 oz. 16,99 evrov na mesec za veliko večino potencialnih kupcev tudi najboljša izbira, stane dva evra mesečno (z dvoletnim odplačevanjem). Ker je tudi na dražjih paketih cena telefona enaka in ker se zanje verjetno odločajo zahtevnejši naročniki, tam Alpha 21 ni tako zanimiva.

The post A1 tretje leto zapored s svojim telefonom, tokrat je to Alpha 21 appeared first on Tehnozvezdje.

Dvojico sestavljata 10 Pro in 10 L, ki sta si po določenih strojnih zmožnostih dokaj sorodna, toda po večini vidnih lastnosti sta zelo različna, pa tudi prvi je (vsaj upoštevajo izhodiščno priporočeno ceno, ki sta bili približno 480 in 250 evrov) dvakrat dražji od drugega. Je tudi bistveno bolj atraktiven, toda 10 L bi bil prav tako lahko zelo zanimiv za približno dvesto evrov ali malce več, če bi se ga dalo kje kupiti. Resda v določenih pogledih, denimo procesorju, malo zaostaja za konkurenti, kot so Poco X3 NFC, Xiaomi Redmi Note 9 ali Realme 7, toda vseeno ponuja zelo lepo zaokrožen in dobro delujoč komplet z dokaj nevsiljivo  izvedbo Androida (11!). Ampak 10 Pro je tisti od obeh, ki je pritegnil našo pozornost. Podobnih izdelkov namreč v zadnjem času ni bilo ravno na pretek.

Velika večina novejših telefonov do petsto evrov je imela poudarek na »specifikacijah«. Proizvajalci so poskušali vgraditi kar najbolj zmogljiv procesor, čim več pomnilnika, zaslon s hitrim osveževanjem, kar se da veliko fotografskih objektivov, trpela pa je pogosto zunanjost, pa tudi uporabniški vmesnik. In čeprav je marsikateri od teh izdelkov res dober, ga nisem uporabljal z enakim veseljem, kot bi ga ob bolj »žlahtnem« in z okusom oblikovanem ohišju ter ob manj natrpani programski opremi. TCL se je odločil za obraten pristop. Največ pozornosti so namenili izgledu in občutku v rokah ter vtisu, ki ga naredi zaslon. Telefon je tako kovinsko-steklen, kot smo (večinoma) navajeni pri dražjih model, z nekoliko ukrivljenim zaslonom. Vsekakor deluje moderno in že skoraj prestižno. Kot bi stal dvesto ali tristo evrov več. Seveda ni zelo izviren, spominja na kakšnega Samsunga ali Huaweija, vendar je izjemno fin za držanje in uporabo. Še toliko bolj, ker je hrbtišče povsem ravno, brez kakršne koli izbokline za foto-video sklop. Tako ni nobenega motečega elementa in telefon je že sam po sebi dokaj tanek, dodaten bonus pa je, da se ne guga, kadar je na mizi in poskušamo tipkati nanj. Ni presenetljivo, da ima to vpliv na kakovost fotografij in videov, kajti fiziko se da pretentati samo do določene mere, vsekakor pa sem vesel česa tako prijetnega tudi v srednjem cenovnem razredu. Še toliko bolj ob dejstvu, da ukrivljeni zasloni očitno niso več v modi. Osebno so mi zelo všeč, ker telefon polepšajo in dajejo občutek, da je telefon tanjši, kot v resnici je. K celotnemu vtisu pa pripomore še nenavadno zeleno ohišje, ki zadaj dobro odseva, toda njegova matirana površina presenetljivo uspešno odbija prstne odtise. Po drugi strani je 10 L oblikovno dokaj običajen in ima svetleče hrbtišče. Ni slabo glede na ceno, a ne izstopa tako kot dražji brat.

Zaradi svoje zaslonske ekspertize in proizvodnje TCL temu vidiki daje največjo težo. Tako ima 10 Pro 6,5-palčni OLED s podporo za HDR10 in možnostjo stalnega prikaza informacij. Zaslon je tudi za kakšnega pol razreda naprednejši od OLED-ov, ki jih običajno srečujemo v srednjem cenovnem razredu. Ima višjo svetilnost in bolj poudarjene barve ter kontraste, z nastavitvami NXT Vision pa je mogoče vse skupaj še malo okrepiti, že do pretiranih nivojev. Komu se bo najbrž zdelo všečno, da pa se trditi, da je že nekoliko nenaravno. Toda stvar je opcijska in se lahko uporabnik odloči, kaj mu ustreza. Osveževanje še še 60-herčno, a to ne moti, in kot sem že kdaj kje omenil – Vsakič vzamem OLED-a pred LCD-jem s kakršnim koli osveževanjem. Če gre za spodoben zaslon OLED, pa sploh ni debate. V modelu 10 L je seveda LCD, malenkost večji in prav tako z običajno hitrostjo osveževanja. Soliden zaslon, težko mu kaj zamerim, a podobno kot ohišje ne naredi enakega vtisa kot tisti pri 10 Pro. Za ta telefon je škoda, da nima še stereo zvočnikov, ker bi bil potem res odličen za gledanje videa. Čitalnik prstnih odtisov je pri 10 Pro v zaslonu in deluje odlično. Ni najhitrejši, je pa zanesljiv. Pri 10 L je na zadnji strani telefona in vsaj osebno sem imel z njim večje težave, zelo hitro sem moral odmakniti prst, sicer preprosto ni hotel odklepati.

Fotoaparata v obeh izgledata na prvi pogled zelo podobna, pa vendar je Pro kar konkretno boljši, ne glede na odsotnost izbokline. Oba ima sicer po funkcijah enak nabor objektivov – glavnega, ultraširokega, makro in »globinskega«. Toda razlike so že v tipalih, potem pa se seveda tudi v končnem rezultatu. Pro premore 64 milijonov pik pri glavni »kameri«, 16 MP pri ultraširoki in 5 MP pri makro, medtem ko so številke za 10 L 48, 8 in 2 milijona pik. Projeve fotografije so v dobri svetlobi solidne. Nekateri konkurenti znajo posneti take z več detajli in boljšo dinamiko (še v senčnih predelih je vse skupaj pogosto pretemno), a za večino namenov ni slabo. Tudi barvna pravilnost je kar v redu. Ponoči je z nočnim načinom mogoče kaj izvleči, še posebej po zadnjih posodobitvah programske opreme, ki so konkretno popravile prikaz barv v tem načinu. Vseeno pa to ni na nivoju res dobrih fotografskih telefonov. Širši pogled izkazuje precej slabosti ob robovih, je pa še vedno uporaben, in tudi z makrom se da kaj narediti. Vmesnik fotografske aplikacije ponuja tudi možnost dvakratne povečave, ki je seveda digitalna, takrat namreč sistem vzame celotno ločljivost tipala (privzeto se namreč fotografije shranjujejo v 16-milijonsko ločljivost) in uporabi »odvečne« pike za izrez »brez izgube kakovosti«. To poimenovanje ne zdrži kritične presoje, toda za družabna omrežja in še kaj so te fotografije še vedno povsem spodobne. Pri videu ni težav s 4K, ki ima celo toliko elektronskega umirjanja, da je mogoče snemati med premikanjem in vse skupaj ne bo izpadlo kot na čolnu. Tudi sama kakovost slike ni napačna, nič slabša kot pri večini telefonov v podobnem cenovnem razredu.

Kjer pa bi se dalo utemeljeno trditi, da ta telefon zaostaja za konkurenco, so zmogljivosti. Njegov procesor Snapdragon 675 je komaj za odtenek hitrejši od tistega v modelu 10 L (Snapdragon 665). Zraven je sicer 6 GB delovnega pomnilnika, kar je v osnovi dovolj, ali vsaj ni premalo, procesorska moč pa je tudi zadostna za večino vsakdanjih opravil, vendar se lahko pojavi kakšna situacija, ko bo telefon za trenutek zastal, še posebej v grafično zahtevnih igrah. Ne morem trditi, da »leti«, deluje pa dovolj dobro, da ne kvari užitka ob zaslonu in ohišju. Baterija je sicer dovolj velika za celodnevno uporabo in še nekaj zaloge s 4500 mAh, toda polnjenje gre z največ 18W, kar je dandašnji tudi že dokaj počasno v primerjavi s tem, kar ponuja kitajska konkurenca. Ima pa od te TCL 10 Pro bistveno lepšo in prijaznejšo različico Androida. Že med prvo namestitvijo denimo vpraša uporabnika, če želi uporabljati predal za aplikacije ali jih imeti razporejene po začetnih zaslonih. Kmalu po tem, ko smo telefon dobili na test, je prišla nadgradnja na Android 11. Pred Samsungi in vsemi ostalimi. Morda bo pri tej različici tudi ostal, a vsaj za zdaj je naredil dober vtis.

Tudi nasploh je vtis pozitiven. Precej boljši kot pri prejšnjih poskusih s telefoni Alcatel. Še posebej 10 Pro je res fin in dober obet za letošnjega 20 Pro 5G, ki ga bodo verjetno predstavili enkrat v prihodnjih tednih ali najkasneje pomladi. Tudi 10 L in letos 20 L pa bi lahko bil povsem konkurenčen v razredu med 200 in 300 evri, če bi se proizvajalec in njegov izbrani uvoznik kaj bolj zavzela za slovenski trg. Ta trenutno nujno potrebuje nekaj več konkurence in predvsem znamk, ki mislijo resno in se trudijo. TCL s svojimi izdelki vsekakor ima potencial, zdaj mora slediti naslednji korak.

The post TCL 10 Pro: Malo je podobno prestižnih za tako ceno (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Tokrat so predstavili prva modela iz linije TCL 20, ki bo nasledila lanske telefone TCL 10. Od teh smo tik pred koncem lanskega leta dobili na test 10 Pro in 10 L, kaj več o njiju bomo povedali in pokazali v kratkem. Nova družina bo na začetku obsegala 20 SE, 20 5G, 20 Pro 5G, 20 L in 20 S, spoznali pa smo (vsaj digitalno) prva dva. Bolj zanimiv je 20 5G s priporočeno ceno 299 evrov, ki bo podporo za omrežja pete generacije prinesel v še nižji cenovni razred. Poganjal ga bo procesor Snapdragon 690, pomnilnika bo 6 GB in prostora za podatke 128 GB, tako da lahko glede na izkušnje z omenjeno dvojico, ki jo testiramo, pričakujemo povsem spodobno delovanje. Telefon bo imel 6,67-palčni zaslon polne visoke ločljivosti, baterijo s kapaciteto 4500 mAh in tri fotografske objektive – glavnega z 48-milijonskim tipalom, ultraširokega in makro.

Drugi novinec, 20 SE, bo najcenejši mobilnik znamke TCL doslej. Modeli Alcatel ostajajo le še v najnižjem cenovnem razredu. Pri tem so dali poudarek na velikem zaslonu, saj njegova diagonala meri kar 6,82 palcev, zraven pa sta stereo zvočnika. Tako naj bi bila naprava zelo primerna za gledanje najrazličnejšega videa, čeprav bo stala zgolj 149 evrov in ima zaslon ločljivost HD+. Take poteze smo v preteklosti, še pod znamko Alcatel, že videli. To so lahko primerni mobilniki za mladino ali za vse tiste, ki jim določene druge lastnosti, denimo fotoaparat, niso tako zelo pomembne. Baterija bo tu premogla kar 5000 mAh in bo lahko energijo oddajala tudi nazaj (prek USB-C!), torej bo v funkciji »powerbanka«. Procesor bo Snapdragon 460, razveseljivo pa je, da bo pomnilniška konfiguracija 4/64 GB, telefon pa bo imel tudi režo za pomnilniško kartico.

Tablica NXT Paper bo prava posebnost. Prezgodaj je še, da bi lahko karkoli povedali, kako dober bo njen zaslon v praksi, vsekakor pa je v Berlinu deloval obetavno, četudi smo imeli nekaj pomislekov glede svetilnosti in vidnih kotov. Osnovna zamisel te tehnologije, ki ima menda osnovo v zaslonih IPS, je v tem, da nima lastne osvetlitve. Namesto tega si, tako kot zasloni s tehnologijo e-črnila pri bralnikih (kot je Kindle), pomaga s svetlobo iz okolice. Zaradi tega je manj obremenjujoč za oči, sam panel pa je za tretjino tanjši. Tako bo tablica debela vsega 7,4 mm in bo tehtala 316 g. Malo sicer tudi na račun baterije, ki bo le malo večja kot pri zgornjem telefonu. Ima pa zaslon kljub opisanim lastnostim solidno ločljivost (1440 x 1080 pri diagonali 8,8 palcev) in dovolj hitro osveževanje tudi za prikaz videa in ostalih vsebin. In ker bo v temi neuporaben, brez dodatne svetlobe, bodo v škatli prilagali lučko s priključkom USB. Ceno za to tablico so postavili na 349 evrov.

Predstavili so še tablico Tab 10S, ki je precej bolj običajna, s klasičnim zaslonom LCD, a konkretno baterijo (8000 mAh) in opcijskima podporo za LTE ter magnetnim ovitkom za tipkovnico. Ta izdelek bo stal 199 ali 249 evrov. Očala za »osebni kino« z dvema zaslonoma OLED polne visoke ločljivosti, ki smo ju prototipno tudi že imeli na nosu v Berlinu in so tam dajala kar atraktivno sliko, pa ne bodo naprodaj samostojno, ampak zgolj na nekaterih trgih v kompletu s telefonom in naročnino na eno od storitev pretočnega videa.

Po vseh prejšnjih konceptih novih oblik telefonov so tokrat prikazali še dva. Pri enem se zaslon telefon podaljša. Tehnologija je verjetno enaka kot pri LG-ju ali že prejšnjem tovrstnem TCL-ovem prototipu, vendar je tu telefon v osnovi majhen, podobno kot denimo Samsung Galaxy Z Flip, potem pa se zaslon odvije (raztegne) na »običajnih« 6,7 palcev diagonale. Drugi koncept pa je podoben egipčanskemu papirusu. Ima namreč dobesedno dva zvitka, s katerih se lahko napne zaslon s 17 palci diagonale. Katera od teh ali prejšnjih zamisli bo prva doživela komercializacijo, pa v podjetju TCL za zdaj ne razkrivajo.

Here's a real-life peek at the TCL AMOLED Rollable Display (it'll make you feel like you're at a CES booth again!): #CES2021 pic.twitter.com/RRVM5QAqwc

— Brad Molen (@phonewisdom) January 11, 2021

Fotografije: TCL

The post Tablica TCL NXT Paper z barvnim zaslonom, podobnim e-črnilu, je na poti appeared first on Tehnozvezdje.

Smo oziroma so »posebneži«, ki ob kupovanju naprave želijo, da ima ta vso najnovejšo tehnologijo, ne oziraje se, ali jo potrebujejo ali ne. Takšni ob omembi 5G v povezavi z novim pametnih telefonov, zastrižejo z ušesi. »Verjetno mora podpirati novo omrežje«. Čeprav ga v deželici še ni in tudi ko bo, njegova prva inkarnacija ne bo prinesla omembe vrednih prednosti. 5G je evolucija dosedanjih mobilnih omrežij, zato drugače ne more biti. A vseeno pomislite, da telefon brez podpore zanj ne more biti enako dober kot model s podporo, čeprav »misel« nima nobene zveze z realnostjo!

Ko bodo slovenski operaterji zagnali prostorsko bolj ali manj okrnjeno omrežje pete generacije, bo to delovalo na frekvencah nižjih od 6 GHz, zato skokovitega dviga hitrosti prenosa podatkov ne bo. Morda bodo hitrosti stabilnejše in v povprečju višje od trenutnih, vendarle moram biti nadvse resnicoljuben. Večini in (skoraj) vsem storitvam hitrosti v omrežju 4G zadoščajo. To velja za Slovenijo, kjer omrežja niso zasedena kot nekatera tuja in gostota uporabnikov večinoma ni takšna, da bi pretirano in pogosto vplivala na kakovost mobilnih storitev. Drugje je drugače, zato nova omrežja tam rastejo hitreje.

Povprečna življenjska doba pametnega telefona je nekje med dvema in tremi leti. Če danes kupite telefon brez podpore, jo bo naslednji gotovo imel. Omrežja bodo takrat naprednejša in na voljo bodo verjetno tudi storitve, ki bodo izkoriščale njihove zmogljivosti. Uporabniška izkušnja bo zrelejša, stvari bodo delovale, kot morajo in vam ne bo treba plačati davka »prvega uporabnika«. Odločanje z nov telefon zatorej ostaja, kot je bilo. Za večino je na prvem mestu cena, nato sledijo druge pomembnejše lastnosti (zaslon, procesor, sposobnost kamer, estetika ohišja in še katero), ki jih nikar ne žrtvujete zaradi podpore 5G. Ko vam v vseh pogledih ustreza neki model, nima pa podpore za 5G, potem koga briga zanj. Trenutno ga imajo le premijski, beri nesramno dragi pametni telefoni, za kateri se odloča manjši del populacije. Večina se namreč spogleduje z napravami srednjega in nižjega cenovnega razreda.

Tematika je bila sicer živa na okrnjenem berlinskem sejmu zabavne elektrike in gospodinjskih aparatov IFA 2020, kjer je predsednik Qualcomma Cristiano Amon izrazil prepričanje, da bo tehnologija v doglednem času na voljo v vseh novih pametnih telefonih. V dveh letih namreč pričakuje 750 milijonov takšnih naprav, kar praktično pomeni, da podpora ne bi smela izostati niti v nizkem cenovnem razredu. Za enkrat je njegovo podjetje prestavilo tri srednje zmogljive procesorje Snapdragon s podporo za 5G. Ljubitelji novega omrežja že lahko ali bodo kmalu lahko posegali po telefonih s cenami okoli štirih stotakov oziroma za kakšno prgišče evrov več ali manj. Že predstavljenim modelom srednjega cenovnega razreda OnePlus Nord, Huawei P40 lite 5G in TCL 10 5G se je pridružil Samsungov A42 5G, daleč pa nisi izdelki podjetij Xiaomi, Oppo, Realme in verjetno še koga.

Kljub dvomljivcem, ki nočejo ničesar v povezavi s tehnologijo 5G, gre razvoj počasi naprej. Vendar bodo omrežja resnično uporabna šele takrat, ko jih bodo podpirali vsi pametni telefoni ne glede na ceno in ko operaterji, ki morda zdaj uporabo dodatno zaračunavajo, tega ne bodo več počeli. Naslednje leto zna biti v tej luči sila pestro.

The post 5G ne bo več dolgo rezerviran za nesramno drage telefone appeared first on Tehnozvezdje.

Potem ko je podjetje lani prvič pokazalo pametni telefon svoje blagovne znamke (model Plex), je v družini 10 trenutno pet modelov, ki posegajo v srednji in nižji cenovni razred. Najbolj dodelan je 10 Pro, sledijo pa mu model s podporo omrežij 5G, model z zakrivljenim zaslonom in ceno pod 300 evri, za najcenejšo »desetko« pa zahtevajo dobra dva stotaka. S cenovno politiko, estetiko, pa tudi z dokaj kakovostno izdelavo, se zato TCL uvršča med tiste zanimive ponudnike pametnih telefonov, ki jih na našem trgu (še) ni, izjema so občasni prebliski s še cenejšimi modeli Alcatel. Mimogrede, svojo ponudbo naprav so ravno tu v Berlinu povečali za tablična računalnika – 10 Tab Max in 10 Tab Mid -, popolnoma brezžične slušalke za slabega stotaka in pametno uro za starejše. Poleg obveznih tipal ima ura Movetime namreč tudi ležišče za kartico SIM in tipko za klic v sili, pri primeru zaznanega padca pa lahko ura pomoč celo pokliče samodejno.

Bolj kot omenjene naprave so bili zanimivi prototipni delujoči izdelki, ki smo jih imeli možnost na kratko preizkusiti. Pametni telefon z zaslonom »slap« (waterfall) prinaša všečno vizualno rešitev. Levi in desni rob zaslona sta namreč zakrivljena in se nadaljujeta preko tako tekoč celotne debeline naprave. Uporabna vrednost takšne konstrukcije je kajpada vprašljiva, so pa z njo dokazali, da so sposobni izdelati tudi nekaj tako zapletenega.

Uporaben pa bo drugi prototipni zaslon, »naslednji papir« (nxtpaper), saj obeta zmogljivosti zaslonov na tekoče kristale (LCD) ob občutno nižji porabi energije. Zaslon namreč nima osvetlitve iz ozadja, namesto te pike za prikaz slike izrabljajo svetlobo okolice. Tako kot refleksivni zasloni nekaterih športnih ur in bralnikov e-knjig, vendar pri običajni razločljivosti, odzivnem času in hitrosti osveževanja slike 60 Hz. TCL ni povedal, kdaj bodo naprave z njim komercialno na, omenili so zgolj načelno »kmalu« oz. prihodnje leto. Po prvih minutah igranja s prototipom se kot potencialna težava kažejo le vidni koti.

TCL je dogodek izkoristil, da se je lahko pohvalil z nazivom drugi največji izdelovalec televizorjev na svetu, lepe tržne deleže pa dosegajo tudi na zahtevnih trgih razvitih držav. Njihovi premijski televizorji uporabljajo tehnologijo kvantnih pik, svetlobni vir najboljšega modela (X10) pa ima 25 tisoč mini sijalk (LED) razporejenih po celem hrbtišču. Naprava je sicer zaradi tega nekoliko debelejša, vendar ima slika zaradi tehnologije lokalne zatemnitve visok dinamični razpon (HDR) in je nasploh bolj kakovostna. Za to namreč poskrbi video procesor z algoritmi umetne inteligence za izboljšavo slike.

The post TCL napovedal »papir« nove generacije! appeared first on Tehnozvezdje.

To pa ni njihov edini predlog, ko gre za prihodnost pametnih telefonov. Drugega nisem videl, je pa prav tako zanimiv. Tudi pri tem izkoriščajo prednosti fleksibilnih zaslonov Amoled, a je naprava debela vseka 9 mm. V »zloženem« stanju del zaslona zdrsne preko levega boka v zadnji del naprave. Podobno zdrsne rolo garažnih vrat po vodilih nad strop, ko garažo odprete. Le v veliko manjšem merilu. V tej »formi« je naprave videti kot velik pametni telefon s 17,14-centimetrskim (6,75-palčnim) zaslonom. Ko pa je potreba po večjem, 19,18-centimetrskim (7,8-palčnim), po pritisku na tipko motorji v napravi potisnejo zaslon z delom ohišja ven proti desni strani, da je v izvlečenem stanju naprava kolikor toliko kompaktna. Razlika med diagonala zaslonov je morda res majhna, vendar je občutna, ko gre za njuni površini. To omogoča drugačno uporabniško izkušnjo, ki vključuje deljenje zaslona in sočasno uporabo več aplikacij. Zaradi takšne konstrukcije v sredini zaslona ni gube, ki so bolj ali manj očitne pri vseh zložljivih zaslonih.

Kot sem omenil na začetku, pa so mu pokazali večjo napravo, pri kateri lahko zaslon zložimo dvakrat, enkrat na noter in drugič navzven. Kot bi združili Samsungovega Folda s Huaweievim Mate Xs. Zložena ima zaslon vsega 16,89-centimetrsko (6,65-palčno) diagonalo, razprta pa ponudi 25,4-centimetrski (10-palčni) zaslon z razmerjem stranic 20,8:9 in ločljivostjo 3K. To pa je že razlika, zaradi katere lahko trdimo, da je zložena pametni telefon, razprta pa zelo uporabni tablični računalnik. Zaradi izbrane konstrukcije sta tečaja dveh vrst, enega imenujejo Zmaj (DragonHinge) drugega pa Metulj (ButterflyHinge). Kitajci in njihova mitologija pač. Kajpada pa ima zaslon v tem primeru ne ene same, temveč kar dve gubi, vprašljiva pa je tudi zaščita pred poškodbami.

Napravi sta koncepta, predloga, kakšni bi lahko bili transformerji, ki bi lahko bili normalno uporabni pametni telefoni, že naslednji hip pa tablice z večjim zaslonom. Niso pa povedali, ali bosta sploh na voljo in po kakšni ceni. Sta pa gotovo zanimivi in potrjujeta moje mnenje, da je delno prihodnost pametnih telefonov mogoče iskati v zložljivih zaslonih. S stališča uporabnosti pa so mi bližje te, če nudijo večji zaslon od današnjih, ne pa naprave tipa Z Flip ali Motorola Razr. Vendar bosta potrebni vsaj še dve generaciji, da bodo dosegle primerno odpornost in da bodo cene padle na znosno raven.

The post Kitajci nam kažejo Transformerje, ki bodo krojili prihodnost pametnih telefonov! (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.