Realme 7 Pro: Fotoaparat na slabše, vse ostalo na boljše (#video)

Znamka Realme je z nekaterimi telefoni že napravila dober vtis, vmes pa so tudi kakšne nenavadne odločitve. Ob prejšnjem poudarjanju zaslonov s hitrim osveževanjem tudi v spodnjem cenovnem razredu bi se tako lahko komu zdelo čudno, da ima novi model 7 Pro manjši zaslon OLED s klasičnimi 60 Hz. In manj vsestranski nabor kamer. Prva in še nekatere spremembe so na bolje, druga pa na slabše. Kljub temu mi je celota precej bolj všeč kot tista pred nekaj meseci.

Tempo kitajskih proizvajalcev je sicer silovit, še prodajalci ga težko sledijo, kaj šele kupci. Modela 6 in 6 Pro smo testirali poleti, zdaj pa sta tu že naslednika. Podrobneje si bomo v tem članku ogledali 7 Pro, več o sedmici pa sem povedal v videu. Če te torej zanima cenejši od obeh, si le oglej še tisti test.

Dražji od obeh novincev je, enkrat za spremembo, nekoliko manjši. To je zelo dobrodošlo, kajti stalna mantra, da mora biti boljši telefon tudi večji, je že nekoliko utrujajoča. Sicer po drugi strani ne vidim razloga, zakaj ne bi še sedmici nekoliko zmanjšali zaslonske diagonale (Pro-jeva meri 6,4 palcev namesto 6,5) in morda baterije, pa bi dobili precej bolj simpatičen telefon. Kajti manjši, tanjši in lažji 7 Pro je toliko prijaznejši za uporabo, da je težko opisati. V številkah se razlike zdijo majhne, v praksi pa so velike. To je, da se razumemo, še vedno velik telefon, a bistveno bolj obvladljiv z eno roko. Pa tudi plastika se zdi nekoliko kvalitetnejša. Oboje velja tako v primerjavi s sedmico kot s 6 Pro. Resda me ne navdušuje pretirano imitiranje kovinskega ogrodja, ker je res nepotrebno, a zadeva vendarle daje kar kakovosten občutek. Zraven je tudi prozoren ovitek, kar je vsekakor prijazno od proizvajalca, saj ima tako novi lastnik vsaj nekaj zasilnega, za primere, ko rabi zaščito, ali za vmesno obdobje, dokler ne najde kakšnega bolj imenitnega. Če bi bil to moj telefon, bi bilo odstranjevanje zaslonske zaščitne folije ena prvih stvari, ki bi se jih lotil, a verjetno je bo marsikdo vesel. Okusi glede tega so pač različni. Mene izjemno moti, ker je od roba proti sredini stopnica, ki jo prst vedno občuti, ker se na foliji nabirata prah in umazanija in ker poslabša lepoto zaslona, so pa nekateri, ki se zdrznejo samo ob misli na nezaščiten zaslon.

Sprememba v zaslonski tehnologiji pa je zame prava. Nič nimam proti LCD-jem z 90-herčnim osveževanjem, toda kadarkoli mi kdo namesto njih ponudi OLED-a, ga vzamem v hipu. Slika je toliko lepša, s pravo črnino, kontrasti, živahnimi barvami in vsem. Seveda to ni najboljši primerek svoje vrste, daleč od tega, a vseeno je pravi OLED, in vsakršno opravilo na telefonu je zato užitek. Še posebej pa ogled video vsebin, kjer do izraza prideta še spodobna stereo zvočnika. V videu si poglej oz. poslušaj koliko lepši in bolj poln zvok imata od mono zvočnika pri sedmici. Na voljo je celo prikaz informacij na izključenem zaslonu (»vedno vključeni zaslon«), kar pri cenejših telefonih pogosto izpustijo. Pomikanje vsebine na zaslonu mogoče ni tako gladko kot pri 90 Hz, toda procesor Snapdragon 720G je v osnovi dovolj zmogljiv, da zaradi njega ni kakšnega preveč očitnega zatikanja. Res pa je, da so v primerjavi s predhodnikom ostali pri istem čipu.

Najbolj oglaševana novost je super hitro polnjenje. Tudi sama kapaciteta baterija je malce narasla, s 4300 mAh na 4500 mAh, a to je ob dejstvu, da jo lahko napolniš v manj kot pol ure, skoraj nepomembno. Kadarkoli se kam odpravljaš, lahko telefon priklopiš za nekaj minut in ga napolniš toliko, da bo zanesljivo zdržal nekaj naslednjih ur, do naslednje priložnosti za polnjenje. Pa ne, da bi bila avtonomija slaba, kje pa! Običajno je zaloga za približno dan in pol konkretne uporabe, kar je že nekaj časa nekako standardna obračunska enota. Brezžičnega polnjenja ni. Branil se ga nikakor ne bi, bi ga pa zaradi ultra hitrega žičnega vseeno nekoliko manj pogrešal.

Fotografija je tisto področje, kjer kakšnega opaznega napredka ni. Kakovost fotografij in videov je na enaki ravni, ki je sicer še vedno dovolj dobra, saj česa boljšega v tem cenovnem razredu ne poznam. Toda predhodnik je poleg glavnega in ultraširokega ponujal še teleobjektiv, pa tudi dvojno selfijevsko kamero. Zdaj se je na zadnjo stran še tu namesto optične povečave naselil neuporabni makro z dvomilijonskim tipalom, o enako ločljivem tipalu za »globino« pa sploh ni vredno izgubljati besed. V aplikaciji je še vedno, malce zavajajoče, mogoče klikniti na povečavo (»zum«). Dvakratna je še uporabna, sploh za družabna omrežja, vsemu od tam naprej pa bi se raje izogibal. Spredaj je objektiv zgolj en, sicer reč ne daj slabih rezultatov, a vseeno je bilo prej mogoče v kader dobiti več ljudi ali predmetov. Všeč mi je, da so barve na fotografijah blizu tistim v naravi in da je precej manj ostrenja robov kot ga videvamo pri cenejših telefonih Realme. Zgolj napredek v fotografiji in zaslonu je vreden dodatnih sto evrov v primerjavi s sedmico, pa so tu še stereo zvočnika, hitrejše polnjenje, bolj prijazno in kakovostno ohišje in druge pridobitve.

V prvem valu testiranja telefon te znamke nisem bil navdušen nad programsko opremo. Imela je preveč pomanjkljivosti, hkrati pa je bila na nekaterih področjih pretirana. Situacija se glede tega že izboljšuje, saj je tokrat uporabniški vmesnik (sicer še na Androidu 10), pa tudi nabor funkcionalnosti deloval bolj prečiščen. Dodali so nekaj možnosti za hitre bližnjice, povzetih iz modelov Oneplus (ki so tudi pod istim krovnim podjetjem), ter še kakšno prej manjkajočo lastnost.

Odločitve proizvajalcev telefonov so pogosto nelogične. Popolni obrati nič neobičajnega. Vseeno pa je Realmeju s 7 Pro uspelo izdelati res všečen telefon, ki mu po strojni plati zares manjkajo samo brezžično polnjenje, (uradna) vodotesnost in mogoče še kakšna malenkost. Fotografska izkušnja je edina, kjer je celo nekaj nazadovanja, toda glavni konkurent, Xiaomi Mi Note 10 Lite, ponuja bolj ali manj identično. Zato je v svojem cenovnem razredu novinec ta čas v vrhu mojih priporočil.