Motorola Razr 2019 – Prvi vtisi o preklopnem telefonu s prepogljivim zaslonom
Matjaž Ropret 19. decembra 2019 ob 06:37

Priznam, da originala izpred petnajstih let nikoli nisem resno uporabljal, toliko pa sem se igral z njim, da se ga dobro spomnim. Še posebej tega, kako nora finta se nam je takrat zdela ultratanka tipkovnica. Pa tehnološko v bistvu ni bila nič proti upogljivemu zaslonu v novi Motoroli Razr. Tudi to se dobil v roke za kratko zbiranje vtisov in tako lahko povem malo več o prvem pravem novodobnem preklopnem telefonu (Samsung Galaxy Fold in Huawei Mate X sta v bistvu tablici, ki se zložita na velikost telefona).

Na zunaj je Razr kar podoben staremu modelu v3, širok je približno enako kot današnji običajni mobilniki večjih mer (Xiaomi Mi Note 10, Huawei P30 Pro in podobni), razprt pa je tudi nekako toliko dolg. Debelina v zaprtem stanju sploh ni pretirana, v odprtem pa je z izjemo spodnje brade – nekje pač mora biti glavnina elektronike – kar precej tanek. Ideja je seveda, da ga je lažje pospraviti v žep ali kam drugam, ker ni nadležne dolžine. Zdaj, ko sem se vsaj na kratko poigral tako s tem telefonom kot z Galaxyjem Fold, bi rekel, da sta mi oba koncepta zanimiva. Razr je telefon, ki se pospravi v nekaj takega, kar smo poznali in (vsaj velikostno) oboževali v starih časih, Fold pa je priložnostna tablica z večjim zaslonom, a je še vedno samo debelejši telefon, kadar hočeš zgolj preveriti obvestila, posneti selfi ali se celo pogovarjati. Razrjeva formula je vsekakor prava in ploskam Lenovu, da je najprej prišel na tako idejo in jo nato še, kot se zdi, uspešno izpeljal.

Na zunanji strani je spredaj majhen zaslon, ki prikazuje uro, obvestila in podobno. Pa sliko s fotoaparata – vanj prideš, če telefon dvakrat streseš –, ki ima en objektiv. Kadar je Razr zaprt, ta objektiv zajema selfije, za fotografiranje česa drugega, pa je treba telefon odpreti. Na spodnjem delu sprednje strani je fiksna »brada« s čitalnikom prstnih odtisov, ki pa ga nisem uspel preizkusiti. Zadnja stran je prazna in ima nekakšno teksturo. Ob strani sta tipki za vklop in izklop ter glasnost. Tista za vklop je na pravem mestu, spodaj, kadar je telefon poklopljen, in na napačnem, precej visoko, kadar je odprt.

Odpiranje, sploh prvič, skorajda ustvarja mravljince. Res ne veš, kaj te bo pričakalo, potem pa se najprej zasveti in nato se slika postopno zravna, kot bi razgrnil folijo. In potem strmiš v presenetljivo lep in svetel zaslon, ki je bil še malo prej prepognjen na pol. Za razliko od Folda se tu ne opazi kakšne večje gube, se pa čuti več manjših. Ko drsiš s prstom čez zaslon, greš kar čez majhne valove, ampak to je spodaj, sama zgornja, vidna površina je ravna, tam se valovitosti ne vidi. Na vsaki strani je nekaj robu, že zaradi ohišja in potem še na samem zaslonu, in na njegovi sredini, kjer je sicer mehanizem za prepogibanje zaslona in je ogrodje prekinjeno, sta čepka, ki preprečujeta, da bi v zglob prišle smeti, drobtine in druge neželene zadeve. Telefon se definitivno da zapreti z eno roko in kar nekaj zadovoljstva je v tem, verjetno še posebej sredi klica, odpreti pa se ga enoročno ne da. Tudi zato, ker ni nikjer kakšne zareze, kjer bi se potiskanja navzgor lahko priročno lotil. Pa tudi precej trdno skupaj mehanizem drži zadevo.

Zelo zanimivo je opazovati, kaj se dogaja z zaslonom, ko telefon zapiraš. Na oko bi rekel, da skoraj dva cm od sredino na vsako stran zaslonska plast ni vpeta v ohišje, zato se na vrhu tega »prostega« dela ob pregibanju naredi guba, zaslon izstopi ven, zaradi česar se na sredini drugače usloči in ne prepogne preveč neposredno, ampak z večjim lokom. Nedvomno zato, da ga številna prepogibanja ne bi prehitro poškodovala, kot bi zelo verjetno ga, če bi šlo bolj na tesno.

Sam zaslon je malo krajši od tistih v primerljivo velikih telefonih, pa tudi opazno ožji. Še vedno dovolj širok, da je tipkovnica kolikor toliko normalna in se da nemoteno natipkati sporočilo ali kakšen daljši odgovor. Zgoraj je malo zareze, kjer sta zvočnik in sprednja kamera za odprt zaslon. Občutek v dlani ni dosti drugačen, kot če bi držal kateri koli drug telefon. Kar je najbrž v redu, saj pri odprtem želimo, da se obnaša kot klasičen mobilnik.

Hitrosti, kakovosti fotoaparata, zvočnikov in ostalega kajpak v kratko odmerjenem času nisem uspel preverjati, bolj sem se osredotočil na zaslon, zasnovo in potencialno uporabnost. Mislim, da zadeva obeta, ker je hkrati poln telefon in manjša reč za v žep, izboljšave, pohitritve, več fotoaparatov in baterije ter vse ostalo pa so samo stvar časa. Kot najbrž tudi padanje cene, kajti začetnih 1500 evrov se zdi veliko. Res pa je, da bo to, če bo pri katerem od operaterjev dejansko prišel v prodajo, vsaj za kakšen mesec najcenejši od spodobnih prvih poskusov izdelati telefon s prepogljivim zaslonom.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja