Poco X3 NFC: Manj kot 300 evrov, a mu skoraj nič ne manjka (#video)
Matjaž Ropret 17. oktobra 2020 ob 06:42

Da, Poco X3 NFC je velik in debel. Večji in debelejši kot iPhone 12 Pro Max. Njegova programska oprema bo bolj všeč Azijcem kot Evropejcem. V bolj ali manj vsem ostalem pa je ta telefon pravi čudež za manj kot 300 evrov (s 128 GB) in bi bil še večji, če bi bili v Sloveniji deležni enakih cen kot denimo v Nemčiji in če bi prodajali tudi izvedbo s 64 GB podatkovnega pomnilnika za dobrih 200 evrov.

Xiaomijeva znamka Poco malo skače sem ter tja in ne ve povsem dobro, na kaj bi se osredotočila, a lahko rečemo, da ji približno polovica modelov uspe. Poco F2 Pro denimo ponuja dosti, a ni ravno razvnel čustev kupcev zaradi precej višje cene od modela F1 pred dvema letoma. Tudi nekateri nizkocenovni telefoni se zdijo nekoliko odveč, X3 NFC pa je nekaj popolnoma drugega. Dobrodošlo je že to, da ne gre zgolj za preimenovan obstoječi model iz Xiaomijevega portfelja. Poleg tega pa so za zadani cenovni nivo res poskušali izdelati telefon s kar največ mogočimi tehnologijami. Poglejmo, kako jim je uspelo.

V ospredju je zaslon LCD z diagonalo skoraj 6,7 palcev pri razmerju stranic 20:9 in raztegnjeno polno visoko ločljivostjo. Glavna lastnost pa je (izbirno) osveževanje s 120 Hz. Zaradi tega skoraj ni opaziti zatikanja vsebine ob njenem pomikanju po zaslonu. Tako je branje spletnih strani, pregledovanje časovnih na družabnih omrežjih in še kaj drugega bolj gladko in prijetno. Edina rahlo nenavadna reč pri uporabi je hitrost samega pomikanja. Če uporabnik s prstom potegne od sredine zaslona, se vsebina pomakne samo za nekaj »vrstic«, če pa isti gib izvede od spodnjega ali zgornjega roba, pa je mogoče zelo na hitro preskočiti za praktično celoten zaslon. Sam ekran je sicer nekaj srednjega glede kakovosti prikaza in svetilnosti, a v tem cenovnem razredu ne vidimo veliko lepših primerkov, razen kakšnega občasnega OLED-a, ki pa seveda nima hitrega osveževanja in ki je običajno tudi manjši.

Skoraj neobhodno pa je malodane v isti sapi kot osveževanje zaslona omeniti trajanje baterije. Pri igričarskih računalnikih in televizorjih lahko višajo frekvenco osveževanja na 300 Hz in čez, ko tehnologija to dopusti, da se tudi na mobilnih napravah, a to malokomu koristi, če je akumulatorska zaloga izpraznjena v uri ali dveh gledanja v zaslon. Poco X3 NFC je na tem področju dobro opremljen, saj več kot 5000 mAh kapacitete sili iz povprečja, v kombinaciji z dokaj varčnim procesorjem srednjega zmogljivostnega razreda (Qualcommov Snapdragon 732G) pa je mogoče iz baterije brez prevelikega truda izvleči dva dni delovanja brez vmesnega polnjenja. Pa to niti ni nujno, ker je priložen polnilnik s 33W. To v praksi pomeni, da traja pol ure za skok s približno 40-odstotne na (skoraj) polno napolnjenost. Tistih zadnjih deset odstotnih točk telefon pridobiva počasi in se jim je zaradi kondicije baterije na dolgi rok najbolje odreči. Sicer pa ni problema računati na 20 odstotkov kapacitete v desetih minutah, zato res mislim, da ne bi smel nihče padati v zagate s to baterijo in polnilnikom. Brezžičnega polnjenja pričakovano ni, pa tudi kakšne skrbi za optimizacijo polnjenja v operacijskem sistemu ne.

Prepoznava prstnih odtisov je v stranski, rahlo ugreznjeni tipki za vklop. Ne morem potrditi, da deluje povsem brezhibno, a je to verjetno bolj posledica vremena v času testiranja, neprestanega umivanja in razkuževanja rok ter posledično stanja mojih prstov kot pa slabšega čitalnika. Lepa lastnost sta stereo zvočnika, saj zgornji pomaga tudi pri predvajanju videov ali med igranjem iger. Kombinacija ni ravno vrhunska, a vseeno bistveno boljša od običajnega mono zvočnika, še posebej, ker se basi nekoliko ojačajo pod hrbtiščem telefona, pod katerim je očitno kakšen mm praznine. Bi si pa želel še malo večje glasnosti, ki je malce bolj hrupnem okolju hitro zmanjka. S procesorjem Snapdragon 730G že imam nekaj izkušenj in vem, da se večinoma kar izkaže, s kakšnim občasno kratko pavzo. Malce nadgrajeni 732G je podoben, še malenkost zmogljivejši za igre in nasploh odličen za ta cenovni razred telefona. Aha, NFC v imenu dodatno poudarja, da telefon premore čip in anteno za brezstično tehnologijo NFC, kar pri kitajskih modelih še vedno ni povsem samoumevno. Možno ga je torej uporabljati kot mobilno denarnico.

Ob zaslonu in bateriji so fotografske in video sposobnosti tega mobilnika nekoliko v ozadju. Mogoče celo delno neupravičeno, po drugi strani pa tudi zasluženo. Za fotoaparat na zadnji strani pravijo, da je »četverni«, kar pa je običajno marketinško zavajanje. Uporabna sta, kot pri večini podobnih, dva od štirih objektivov – glavni in ultra široki. Namesto objektiva makro je bolj uporabljati glavnega, kajti fotografije z ločljivostjo dveh milijonov pik in slabimi barvami so pretežno same sebi namen. Za globinsko tipalo z enako podpovprečnim številom pik pa težko kdo dokaže ali k čemu pripomore ali ne. »Portretni« učinek je zelo odvisen od kompleksnosti motiva, včasih zelo soliden, drugič pa je zraven ozadja zamegljenega še toliko objekta ali osebe, da nihče ne bo skakal od navdušenja. Toda fotografije z glavnega objektiva (tipalo ima 64 milijonov pik) so dobre. Težko bi iz spomina priklical kakšen telefon pod tristo evri, ki bi bil konkretno spredaj v fotografski kakovosti. Mogoče bi se lahko pritoževal glede barv ali glede podrobnosti, a če niti Oneplus Nord, vsaj 130 evrov dražji telefon, ni opazno boljši, v določenih primerih pa celo slabši, je dlakocepljenje rahlo nesmiselno. Ultra široki objektiv s 13-miljonskim tipalom je tudi soliden, zagotovo naprednejši od tistega v Nordu z 8-milijonski tipalom. Ima pa fiksno razdaljo ostrenja, zato z njimi ni mogoče fotografirati na blizu.

Za snemanje videa je Oneplusov model vseeno nekoliko naprednejši, njegovi posnetki imajo več podrobnosti, širši dinamični razpon in malce manj »trgajo« sliko ob hitrem premikanju roke. Vseeno pa je tudi video 4K in FHD, ki ga zajame Poco, zelo spodoben in predvsem dobro umirjen. Prav slednje je mogoče največje presenečenje, kajti mnogi telefoni pod 500 evri imajo s tem velike težave. Tudi Xiaomijev Redmi Note 9 Pro, na primer, ki je cenovno pozicioniran podobno kot X3 NFC, a glede kakovosti videa daleč zadaj. Sprednji fotoaparat v Pocu, ki premore 20 milijonov pik, je soliden, izstopajoč pa ravno ne.

Poco X3 NFC
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
3.9

Naj kupim?

Edina resen zadržek je lahko dejstvo, da je telefon velik in debel. Sicer pa do 300 evrov ta čas nima resne konkurence.

Nakar pridemo do samega ohišja in Xiaomijeve oz. Pocove implementacije Androida. Še enkrat – X3 NFC je velik in predvsem debel. Slednje je zagotovo posledica baterije in tudi omenjene votline v ohišju, pa nedvomno sama optimizacija notranjega prostora ni vrhunska. Okrog zaslona pa je nekaj robov, še največ spodaj, kar pripomore predvsem k dolžini. Vendar največ k velikosti prispeva zaslon z veliko diagonalo. Verjetno bi bilo za večino kupcev dovolj nekje med 6,2 in 6,4 palcev diagonale. Plastično ohišje tudi ne daje ravno premijskega občutka, je vsaj hrbtišče dokaj zanimivo na pogled in skoraj prepričan sem, da bi telefon zlahka preživel kakšen padec na tla, čeprav nisem poskušal.

Ob zaključku namestitve telefona uporabnika pričaka domači zaslon s kopico aplikacij, ki jih verjetno ne bo nikoli zagnal. To se seveda da preurediti, pa nekatere od množice prednameščenih programčkov tudi odstraniti (druge ne), uporabniški vmesnik MIUI je nekoliko lepši in prijaznejši od prejšnjih različic, še vedno pa malce pretiran. Manj bi bilo več. Če se odpoveš uporabi Xiaomijevih aplikacij, se v pretežni meri izogneš tudi njegovim oglasom, s kateri poskuša nadoknaditi nekaj zaslužka, ki se mu je odpovedal z nizko ceno telefona.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Poco X3 je verjetno najboljši poceni telefon leta 2020. Na vidiku ni ničesar, kar bi mu še lahko odvzelo ta naziv. Sprijazniti se je treba samo z zajetno velikostjo in nekoliko vsiljivo izdajo Androida.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Sam imam to napravo že 2 tedna, baterija je izjemna in ti. “deal breaker”, vsaj zame in za moje potrebe. Odlična recenzija in pohvale za vzdrževanje strani.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja