SOBOTNO IZBIRANJE: Je že čas za telefon s prepogljivim zaslonom?

Preklopni telefoni so bili pred vzponom zaslonov na dotik zmerno priljubljeni, nakar so po precej hitrem postopku odšli v pozabo. Kakšnega s tipkami in »neumnim« operacijskim sistemom se še kje najde, v moderno dobo pa so jih obudili prepogljivi zasloni. Zdaj so tovrstni primerki pri Samsungu že v tretji generaciji, nekateri drugi proizvajalci glede tega niso daleč zadaj, in nasploh se bo letos bera, kot nakazujejo predstavitve v zadnjih tednih, precej namnožila. Ta čas najbolj dostopen model je Galaxy Z Flip3, ki smo si ga podrobneje ogledali, prihajajo pa še drugi. Dobra novica je, da to že postajajo zreli in zanesljivi izdelki.

Ta čas nekako ločimo med dvema vrstama »prepogljivčkov«. Na eni strani so tisti, ki se z velikosti običajnega pametnega telefona razprejo v mini tablico. Nekoliko kvadratno, kar pa je bolj ali manj logično, če postavimo skupaj dvojico dokaj visokih in ozkih naprav. Po začetnem preizkušanju terena z enim ali drugim konceptom so se proizvajalci zdaj zedinili, da mora biti prepogljivi zaslon na notranji strani, kjer je takrat, ko je telefon zaprt, ustrezno zaščiten. Na zunanji strani pa imajo te naprave še dodaten zaslon, nekatere malce ožjega, kot smo sicer vajeni pri običajnih telefonih, pri drugih zaseda skoraj celotno širino ohišja. Zaprti so podobno veliki kot »klasika«, toda precej debelejši. Poanta je vsaj v teoriji v tem, da je mogoče dobiti večjo površino za delo ali zabavo, ki pa se, kadar je ne potrebujemo, pospravi na polovično kvadraturo.

Druga vrsta spominja na nekdanje preklopnike, vendar zdaj z zaslonom čez obe »polovici«. Odprt je tak telefon približno velikosti standardnega, morda malce ožji, zaprt pa mali kvadrat (ali blizu kvadratu). Znova kar debel za današnja pojmovanja, toda bistveno manjši in tako primernejši za manjše žepe, lažje ga je držati, bolje je zaščiten ob morebitnem padcu. Ne ponuja torej dodane vrednosti v smislu večjega zaslona, temveč kvečjemu v smislu priročnosti, morda tudi v zanimivosti ali kot modni dodatek. Slabost je majhen zunanji zaslon, ki v najboljšem primeru služi v vlogi zapestnice ali ure za prikazovanje obvestil in sporočil. Za vsakršno interakcijo, vključno s fotografiranjem, je treba telefon odpreti, medtem ko pri drugi vrsti to ni nujno, saj se da večino opravil postoriti s pomočjo zunanje zaslona – enako ali skoraj enako dobro kot pri katerem koli ploskem modelu.

Veliko je bilo na začetku dvomov glede trpežnosti zaslona, morebitnega vpliva različnih drobcev, ki bi lahko prišli v mehanizem odpiranja in zapiranja, ter nasploh dolžine življenjske dobe teh naprav. Zdaj že lahko rečemo, da so se strahovi večinoma izkazali za votle. Malo je lastnikov, ki so morali menjati zaslon, in tudi vsi primerki, ki smo jih videli potem, ko so že dali skozi nekaj uporabe, so dajali vtis povsem enak vtis kot povsem na začetku na prvem testu. Prav zdaj imamo znova v rokah Galaxyja Z Fold3, ki se mu ne pozna nikakršna obraba. Zato ob kolikor toliko skrbnem ravnanju ni treba imeti nobenih predsodkov do prepogljivih zaslonov.

Galaxy Z Flip3

Predstavnik druge skupine, ki je januarja eden od dvojice telefonov mesec pri Telemachu, preseneča s kombinacijo dovršene strojne opreme in ne stratosferske cene. Različica s 128 GB prostora za podatke zunaj operaterskih paketov stane 999 evrov, v omenjenih ponudbah pa odvisno od naročnine nekje do 140 evrov manj (in v aktualni akciji zraven primaknejo še približno 150 evrov vredno tablico). Samsung si je z njim nedvomno zadal cilj ponuditi alternativo »iz prihodnosti« za podobno ceno, kakršno zahteva za telefone serije Galaxy S21. Tudi strojne lastnosti so večinoma primerljive, procesorsko celo za odtenek boljše (poganja ga Snapdragon 888 namesto Exynosa 2100), z manjšima izjemama baterije in foto-video sklopa, ki pa tudi ni napačen, zgolj za generacijo starejši in z dvema objektivoma namesto tremi (manjka teleobjektiv).

Osrednja atrakcija je seveda zaslon, tako zaradi pregibanja kot zaradi lepote, ki sploh ne zaostaja za klasičnimi, ne zvijajočimi se OLED-i. Barvitost je popolnoma enaka, tudi svetilnost in hitrost osveževanja (120 Hz), le na sredini je guba, ki se ji vsaj korejski proizvajalec doslej ni uspel povsem izogniti, četudi jo vsaka naslednja generacija nekoliko ublaži (kar je še posebej vidno pri Foldu3). Ni sicer zelo moteča, je pa opazna, in vsakič, ko gre prst čeznjo, tudi začuti grbine in jamice. Odpiranje in zapiranje telefona je zelo gladko, ne povzroča nikakršnih  čudnih zvokov, in tudi ne daje vtisa kakšne krhkosti. Telefon ostane na kakršni koli na pol odprti poziciji.

Prav to postavljanje v poljuben položaj odpira nekaj dodatnih načinov uporabe. Mogoče je na primer postaviti telefon na primerno mesto in posneti skupinski selfi, zgornja polovica zaslona je ravno pravšnja za dobro kadriranje. Ali pa je mogoče na njej imeti aplikacijo za video pogovor, na spodnji pa kaj drugega, in znova ni treba telefona niti držati v rokah niti iskati podstavka, da bi stal pokonci. Tudi kot žensko ogledalo je zelo primeren v taki postavitvi in še kakšen primer bi se našel. Uporabnost povsem razprtega telefona je tudi bolj ali manj na nivoju vsakega običajnega, z izjemo omenjene gube in dejstva, da je zaslon obrobljen z zaščito, visoko nekaj mm. Zaradi tega prst ne zdrsi tako nemoteno od roba proti sredini, treba je malo prilagoditi določene gibe, toda to ne predstavlja večjega problema. Zaslon z diagonalo 6,7 palcev je malce ožji, kot smo navajeni, ima dokaj razpotegnjeno razmerje stranic 22:9, vendar je še vedno toliko velik in blizu tistim iz denimo serije S21, ki imajo razmerje 20:9, da je povsem normalno uporaben. Res visok zunanji zaslon pri Foldu3 (in tudi Foldu2) z razmerjem 25:9 je že bolj utesnjen, še posebej se to pozna pri tipkanju.

Zunanji zaslon modela Flip3 je bistveno večji, kot sta ga premogla prva telefona iz te serije, a še vedno majhen z diagonalo 1,9 palca ter namenjen pretežno prikazovanju obvestil. Reagira na dotike, tako da se je mogoče pomikati med sporočili in ostalo vsebino, toda na njem ni mogoče ničesar sprožiti, odpreti, začeti. Z dvojnim pritiskom stranske tipke (za vklop) se da priti v fotoaparat, kot pri vseh Samsungovih telefonih, na zaslončku se prikaže slika in s tipko za zmanjšanje glasnosti je mogoče tudi fotografirati. Toda v praksi se da na tak način zajeti zgolj selfi, za fotografiranje česa drugega, kot tudi za vsa ostala opravila, Flip3 zahteva, da ga odpreš. To je resda poteza, ki prinaša svojevrstno zadovoljstvo, zapiranje še toliko bolj, a tega skoraj ni mogoče storiti z eno roko, kot pri »starih« preklopnih telefonih.

Pri fotografskih in video zmožnostih tega modela je v prvi vrsti pomembno, da so dovolj dobre. Oba zunanja objektiva, glavni in ultraširokokotni, imata preizkušeni 12-milijonski tipali, tovrstna Samsung uporablja že nekaj let, najdemo jih tudi v najnovejšem Galaxyju S21 FE. Kakovost ni povsem na nivoju serije S21, še posebej modela Ultra, pa vendar najmanj primerljiva s telefoni za stopničko nižje po cenovni lestvici. V primerjavi z večino teh so dinamični razpon, detajli (seveda ob pregovornem Samsungovem ostrenju), konsistentnost prikaza barv in nasploh delovanje samodejnega načina, tudi v mraku, boljši. Glede na to, da proizvajalec s tem izdelkom ne meri na najbolj zahtevne fotografe, ampak predvsem na tiste, ki si želijo drugačen, atraktiven, izstopajoč telefon, in da je cena vendarle v mejah sprejemljive, je fotografska in video kakovost, tudi s selfijevske kamere z desetimi milijoni pik, zelo dobra. Skoraj identično pri malodane dvakrat dražjem Foldu3 je seveda težje »požreti«, četudi odprt telefon ponuja možnost snemanja in fotografiranja sebe z uporabo glavne kamere in zunanjega zaslona.

Flipova baterija je po uradni kapaciteti (3300 mAh) res dokaj majhna, navajeni smo takih čez 4000 mAh. Pa vendar avtonomija sploh ne razočara. Najbrž tudi na račun tega, da določena obvestila pogledamo na majhnem, zunanjem zaslonu, ki ne porabi skoraj nič energije, in da se kdaj preprosto odrečemo odpiranju telefona. Tudi notranji zaslon in procesor očitno ne porabljata preveč. Zaskrbljenost lahko malo zmanjša vmesno brezžično polnjenje, če telefon odložimo na polnilnik namesto na mizo, žično je dokaj počasno, a glede na kapaciteto v bistvu dovolj hitro.  

Prihajajo še drugi

Še pred Flipom je Motorola splovila moderno inkarnacijo legendarnega modela Razr, vendar v prvi generaciji ni šlo vse po željah. Telefon se ni izkazal za najbolj vzdržljivega, pa tudi bistveno predrag je bil glede na sicer srednjerazredne zmogljivosti. Že kmalu kaj bi znamka v lasti Lenova predstavila novo generacijo, ki bo zagotovo bolj izpopolnjena. Proti koncu meseca naj bi dogodek za evropsko izvedbo modela P50 Pocket pripravil tudi Huawei, telefon pa že februarja pričakujemo v naših krajih. Ta bo denimo imel nekoliko večji zaslon, zunanjega okroglega, kamere z več megapikami, večjo baterijo in hitrejše polnjenje. Po neuradnih informacijah bo nekoliko, a ne pretirano dražji od Samsungovega konkurenta.

Moderne beležnice

Telefoni, ki se prelevijo v mini tablice, so za zdaj bolj pogosti, čeprav je v Sloveniji v prodaji en sam. Brez Huaweijevih težav bi bil verjetno na voljo vsaj še Mate X2, ki nas je doslej po strojni plati najbolj prepričal. Toda kitajski proizvajalci so predstavili ali celo že prodajajo nekatere modele, ki bi jih lahko letos izvozili tudi v Evropo. Xiaomi bo verjetno s tem počakal na Mix Fold 2, videli bomo, kako se bo odločil Oppo z modelom Find N, morda bo evropski nastop prepustil znamki Oneplus, kandidat je tudi Honor Magic V. Pri teh, ki odpri spominjajo na malo večje beležnice, se bodo počasi razjasnili pravi proporci. Za Samsugove Folde že ves čas trdim, da so preozki, in vsaj v Oppu se s tem strinjajo, saj je njihova naprava nižja in širša. Zanimivo bi jo bilo dobiti v roke. Ključno pa je, da tudi tej kategoriji padejo cene, najprej pod 1500 in potem proti tisoč evrom. Do takrat so zunaj dosega širšega kroga kupcev, ki jim lahko priporočamo kvečjemu naslednike preklopnih telefonov izpred dveh desetletij.