Podjetje TCL je eden največjih svetovnih proizvajalcev zaslonov, pa vendar v teh koncih ni zelo prepoznavno. Počasi se pozicionira s svojimi televizorji, ki so ponekod drugod, tudi v ZDA, med najbolje prodajanimi. Pri pametnih telefonih pa je še vedno precej bolj prepoznavna znamka Alcatel, prav tako v uporabi iste korporacije, ki pa jo počasi opuščajo. Kot Alcatel namreč označujejo le še najbolj poceni modele, ostali pa so od lani naprej pod krovno znamko. Tako so lani predstavili sedem telefonov iz družine TCL 10 in dva od njih smo konec leta dobili na test.
Dvojico sestavljata 10 Pro in 10 L, ki sta si po določenih strojnih zmožnostih dokaj sorodna, toda po večini vidnih lastnosti sta zelo različna, pa tudi prvi je (vsaj upoštevajo izhodiščno priporočeno ceno, ki sta bili približno 480 in 250 evrov) dvakrat dražji od drugega. Je tudi bistveno bolj atraktiven, toda 10 L bi bil prav tako lahko zelo zanimiv za približno dvesto evrov ali malce več, če bi se ga dalo kje kupiti. Resda v določenih pogledih, denimo procesorju, malo zaostaja za konkurenti, kot so Poco X3 NFC, Xiaomi Redmi Note 9 ali Realme 7, toda vseeno ponuja zelo lepo zaokrožen in dobro delujoč komplet z dokaj nevsiljivo izvedbo Androida (11!). Ampak 10 Pro je tisti od obeh, ki je pritegnil našo pozornost. Podobnih izdelkov namreč v zadnjem času ni bilo ravno na pretek.
Velika večina novejših telefonov do petsto evrov je imela poudarek na »specifikacijah«. Proizvajalci so poskušali vgraditi kar najbolj zmogljiv procesor, čim več pomnilnika, zaslon s hitrim osveževanjem, kar se da veliko fotografskih objektivov, trpela pa je pogosto zunanjost, pa tudi uporabniški vmesnik. In čeprav je marsikateri od teh izdelkov res dober, ga nisem uporabljal z enakim veseljem, kot bi ga ob bolj »žlahtnem« in z okusom oblikovanem ohišju ter ob manj natrpani programski opremi. TCL se je odločil za obraten pristop. Največ pozornosti so namenili izgledu in občutku v rokah ter vtisu, ki ga naredi zaslon. Telefon je tako kovinsko-steklen, kot smo (večinoma) navajeni pri dražjih model, z nekoliko ukrivljenim zaslonom. Vsekakor deluje moderno in že skoraj prestižno. Kot bi stal dvesto ali tristo evrov več. Seveda ni zelo izviren, spominja na kakšnega Samsunga ali Huaweija, vendar je izjemno fin za držanje in uporabo. Še toliko bolj, ker je hrbtišče povsem ravno, brez kakršne koli izbokline za foto-video sklop. Tako ni nobenega motečega elementa in telefon je že sam po sebi dokaj tanek, dodaten bonus pa je, da se ne guga, kadar je na mizi in poskušamo tipkati nanj. Ni presenetljivo, da ima to vpliv na kakovost fotografij in videov, kajti fiziko se da pretentati samo do določene mere, vsekakor pa sem vesel česa tako prijetnega tudi v srednjem cenovnem razredu. Še toliko bolj ob dejstvu, da ukrivljeni zasloni očitno niso več v modi. Osebno so mi zelo všeč, ker telefon polepšajo in dajejo občutek, da je telefon tanjši, kot v resnici je. K celotnemu vtisu pa pripomore še nenavadno zeleno ohišje, ki zadaj dobro odseva, toda njegova matirana površina presenetljivo uspešno odbija prstne odtise. Po drugi strani je 10 L oblikovno dokaj običajen in ima svetleče hrbtišče. Ni slabo glede na ceno, a ne izstopa tako kot dražji brat.
Zaradi svoje zaslonske ekspertize in proizvodnje TCL temu vidiki daje največjo težo. Tako ima 10 Pro 6,5-palčni OLED s podporo za HDR10 in možnostjo stalnega prikaza informacij. Zaslon je tudi za kakšnega pol razreda naprednejši od OLED-ov, ki jih običajno srečujemo v srednjem cenovnem razredu. Ima višjo svetilnost in bolj poudarjene barve ter kontraste, z nastavitvami NXT Vision pa je mogoče vse skupaj še malo okrepiti, že do pretiranih nivojev. Komu se bo najbrž zdelo všečno, da pa se trditi, da je že nekoliko nenaravno. Toda stvar je opcijska in se lahko uporabnik odloči, kaj mu ustreza. Osveževanje še še 60-herčno, a to ne moti, in kot sem že kdaj kje omenil – Vsakič vzamem OLED-a pred LCD-jem s kakršnim koli osveževanjem. Če gre za spodoben zaslon OLED, pa sploh ni debate. V modelu 10 L je seveda LCD, malenkost večji in prav tako z običajno hitrostjo osveževanja. Soliden zaslon, težko mu kaj zamerim, a podobno kot ohišje ne naredi enakega vtisa kot tisti pri 10 Pro. Za ta telefon je škoda, da nima še stereo zvočnikov, ker bi bil potem res odličen za gledanje videa. Čitalnik prstnih odtisov je pri 10 Pro v zaslonu in deluje odlično. Ni najhitrejši, je pa zanesljiv. Pri 10 L je na zadnji strani telefona in vsaj osebno sem imel z njim večje težave, zelo hitro sem moral odmakniti prst, sicer preprosto ni hotel odklepati.
Fotoaparata v obeh izgledata na prvi pogled zelo podobna, pa vendar je Pro kar konkretno boljši, ne glede na odsotnost izbokline. Oba ima sicer po funkcijah enak nabor objektivov – glavnega, ultraširokega, makro in »globinskega«. Toda razlike so že v tipalih, potem pa se seveda tudi v končnem rezultatu. Pro premore 64 milijonov pik pri glavni »kameri«, 16 MP pri ultraširoki in 5 MP pri makro, medtem ko so številke za 10 L 48, 8 in 2 milijona pik. Projeve fotografije so v dobri svetlobi solidne. Nekateri konkurenti znajo posneti take z več detajli in boljšo dinamiko (še v senčnih predelih je vse skupaj pogosto pretemno), a za večino namenov ni slabo. Tudi barvna pravilnost je kar v redu. Ponoči je z nočnim načinom mogoče kaj izvleči, še posebej po zadnjih posodobitvah programske opreme, ki so konkretno popravile prikaz barv v tem načinu. Vseeno pa to ni na nivoju res dobrih fotografskih telefonov. Širši pogled izkazuje precej slabosti ob robovih, je pa še vedno uporaben, in tudi z makrom se da kaj narediti. Vmesnik fotografske aplikacije ponuja tudi možnost dvakratne povečave, ki je seveda digitalna, takrat namreč sistem vzame celotno ločljivost tipala (privzeto se namreč fotografije shranjujejo v 16-milijonsko ločljivost) in uporabi »odvečne« pike za izrez »brez izgube kakovosti«. To poimenovanje ne zdrži kritične presoje, toda za družabna omrežja in še kaj so te fotografije še vedno povsem spodobne. Pri videu ni težav s 4K, ki ima celo toliko elektronskega umirjanja, da je mogoče snemati med premikanjem in vse skupaj ne bo izpadlo kot na čolnu. Tudi sama kakovost slike ni napačna, nič slabša kot pri večini telefonov v podobnem cenovnem razredu.
TCL 10 Pro
- Oblika in izdelava
- Zaslon
- Fotoaparat
- Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
- Cena
Naj kupim?
Največja težava je v tem, da ga je težko najti ali da še vedno stane skoraj toliko kot ob prihodu v prodajo lani pomladi. Sicer pa je enako fin kot veliko dražji Samsungi ali Huaweiji z zelo solidnim zaslonom OLED. Rahli šibki točki sta fotoaparat in procesor, vendar ne tako veliki, da bi moral nakup (ob primerni ceni) odsvetovati, še posebej.
Kjer pa bi se dalo utemeljeno trditi, da ta telefon zaostaja za konkurenco, so zmogljivosti. Njegov procesor Snapdragon 675 je komaj za odtenek hitrejši od tistega v modelu 10 L (Snapdragon 665). Zraven je sicer 6 GB delovnega pomnilnika, kar je v osnovi dovolj, ali vsaj ni premalo, procesorska moč pa je tudi zadostna za večino vsakdanjih opravil, vendar se lahko pojavi kakšna situacija, ko bo telefon za trenutek zastal, še posebej v grafično zahtevnih igrah. Ne morem trditi, da »leti«, deluje pa dovolj dobro, da ne kvari užitka ob zaslonu in ohišju. Baterija je sicer dovolj velika za celodnevno uporabo in še nekaj zaloge s 4500 mAh, toda polnjenje gre z največ 18W, kar je dandašnji tudi že dokaj počasno v primerjavi s tem, kar ponuja kitajska konkurenca. Ima pa od te TCL 10 Pro bistveno lepšo in prijaznejšo različico Androida. Že med prvo namestitvijo denimo vpraša uporabnika, če želi uporabljati predal za aplikacije ali jih imeti razporejene po začetnih zaslonih. Kmalu po tem, ko smo telefon dobili na test, je prišla nadgradnja na Android 11. Pred Samsungi in vsemi ostalimi. Morda bo pri tej različici tudi ostal, a vsaj za zdaj je naredil dober vtis.
Tudi nasploh je vtis pozitiven. Precej boljši kot pri prejšnjih poskusih s telefoni Alcatel. Še posebej 10 Pro je res fin in dober obet za letošnjega 20 Pro 5G, ki ga bodo verjetno predstavili enkrat v prihodnjih tednih ali najkasneje pomladi. Tudi 10 L in letos 20 L pa bi lahko bil povsem konkurenčen v razredu med 200 in 300 evri, če bi se proizvajalec in njegov izbrani uvoznik kaj bolj zavzela za slovenski trg. Ta trenutno nujno potrebuje nekaj več konkurence in predvsem znamk, ki mislijo resno in se trudijo. TCL s svojimi izdelki vsekakor ima potencial, zdaj mora slediti naslednji korak.
Brez komentarjev