Začnimo s televizorji, ki so bili deležni drobnih izboljšav. Zasloni so bili že (pred)lani precej dobri in tako z neizurjene oči ni kaj dosti drugače. Vsaj ne pri običajni sliki, razlike se pokažejo pri HDR-ju, kjer nekaj pripomorejo tudi novejši kodeki, npr. HDR10+, ali pri hitrih premikih kadrov. Pa še tu je skoraj treba imeti TV-ja enega ob drugem, da se opazi sprememba. Kot korak naprej od LCD-ja se je že skoraj povsem uveljavil OLED, le Samsung od pomembnejših znamk še vztraja pri izboljševanju zaslonov s tekočimi kristali in njegov QLED nikakor ni slab, nima pa tako naravnega prikaza barv. Pa tudi cenovna prednost se topi, ostaja mu le še višja svetilnost in s tem »boljši« HDR, kjer pa je spet vprašanje, kdo ga opazi. Zato pa se veliko dogaja pri projektorjih, kjer se klasični izjemno cenijo, v ospredje pa prihajajo modeli z ultrakratko projekcijsko razdaljo. Tak je postavljen na omarici pred steno, enako kot televizor, daje pa ogromno sliko in tudi cene niso več pretirane, dokler kupec ostane pri Full HD. Vsekakor področje, ki ga bo vredno spremljati.

Drugače pa se proizvajalci skoraj več ukvarjajo z dizajnom in zvokom in vsaj to drugo pozdravljamo. Sony še naprej razvija svojo zvenečo površino, TP Vision (Philips) se je povezal z zvočniško znamko Bowers & Wilkins, Panasonic vgrajuje zvočne letve Technics. Vse to na žalost samo pri najdražjih modelih, kdor kupi televizor za »jurja« ali manj, je še vedno obsojen na kovinski zvok, dokler ne odrine vsaj še dveh stotakov za malo boljše ozvočenje. Toda zvok je vsaj rešljiv, na žalost pa s(m)o gledalci še vedno obsojeni na tako in drugačno telovadbo, da pridemo do vseh svojih najljubših vsebin. Glavne platforme, še posebej televizijski Android, pa tudi ostale (Firefox, Tizen in Web OS) letos niso kaj dosti napredovale in ponudba aplikacij zanje tudi ostaja siromašna in razdrobljena. Na nobeni platformi ni vsega (nekje manjka HBO, drugod domače storitve pretočnega videa ali mobilne televizije, itd) in nikjer uporabniški vmesnik ni idealen. Predvsem pa že dve ali tri leta gledamo enako, brez konkretnih izboljšav. Za 2019 si najbolj od vsega želim prenovo vseh televizijskih operacijskih sistemov in osredotočanje na vsebine ter enostavnost, ne na pogosto nepotrebno glasovno upravljanje.

Vsaj domači operaterji migajo in se skoraj vsi prenovili svoje »televizije«, razen A1. Temu se je zdelo dovolj, če spremeni ime. Tako Telekomov NEO kot Telemachov EON sta moderna in prenašata filozofijo, ki jo poznamo s telefonov in tablic še na osrednji zaslon v dnevni sobi. Vodilni operater je šel korak dlje in odpravil skoraj vse tipke na daljinskem upravljalniku, kar se mogoče na prvi pogled zdi zoprno, mi je pa v praksi všeč, kajti Telemachov daljinec ima tipk preveč in si je potem treba zapomniti, katera te kam pripelje, in vedno pogledati, kaj boš pritisnil. Slabost Telekomovega vmesnika, ki je vsebinocentričen in agnostičen do TV-programov, pa je v tem, da je skoraj nemogoče pogledati spored za posamezen program. Glasovni ukazi pri obeh delujejo kar dobro, pri enem še malo boljše, še posebej, če gledalec meša slovenščino in angleščino. Bo pa zanimivo spremljati, kako se bodo množice navajale na to novost v prihodnjem letu.

Če je slika bolj statična, pa za osebno poslušanje glasbe ne manjka dobre izbire. Slušalke z aktivnim odpravljanjem hrupa so zdaj tako dobre, da je tišina že skoraj prehuda. Saj vemo, da jo v bistvu težko prenašamo, moramo nekaj slišati. Odličen pa je tudi nasproten pol velikim čezušenim slušalkam. Mali čepki, osvobojeni vseh kablov, so zdaj zanesljivi, z veliko funkcionalnostmi, dobrim zvenom in zaradi polnilne škatlice vedno dobavljivo zalogo energije. Še cene so sprejemljive, zato res ni razloga za odlašanje. Ta vrsta slušalk res prinese spremembo v vsakdanjo rutino, prava osvoboditev. In če ostanem še malo pri zvočnih zadevah – modrozoba igrala so ostala približno taka kot so bila, le počasi dobivajo še integrirane navidezne pomočnike, običajno ali Alexo ali Googlovega butlerja. Kar bi bilo koristno, če bi oba podpirala vse naročniške storitve, tako pa je spet vse preveč razdrobljeno in poluporabno. Amazon je denimo pred kratkim povezal svojo Alexo z Apple Music. Za ameriške uporabnike. Kot po navadi, vsi ostali pa naj se slikamo.

Ne bom se spuščal v to, koliko ur so mulci letos presedeli ob igrah Fortnite ali PUBG, vem pa, da na konzolastičnem področju ni bilo nič pretresljivega. PS4 še naprej krepko zmaguje to rundo, Nintendov Switch je simpatični outsider, ki presega pričakovanja, čeprav se morda malce prezgodaj kažejo njegove strojne omejitve, Xbox One S in One X pa ostajata nekje zadaj, dasiravno se ju Microsoft neprestano trudi izboljševati. Sredi prihodnjega leta bomo nedvomno slišali vsaj kakšno napoved ali dražilko konzol naslednje generacije, ki bi utegnile priti v letu 2020. Zanesljivo s podporo za pravo 4K-igranje.

Sejem Photokina, ki so ga tokrat še izvedli v klasičnem terminu in tradicionalnim dvoletnim razmakom (naslednji bo čez leto in pol, če bo), ne bi imel kaj dosti pokazati brez simultanega navala z brezzrcalnimi fotoaparati polnega formata a.k.a. full frame. To Canikon in ostali, ki jih tam še ni bilo, vidijo kot zadnjo rešilno bilko za propadajoči biznis. Kot tisto, kar bo vsaj naslednjih nekaj let držalo profesionalce in zanesenjake v razmišljanju in preračunavanju, kaj od nove opreme si lahko privoščijo, in pisanju po forumih, katere vse objektive bi še radi videli. Konceptualno nič novega in glavni napredek je slejkoprej v računski fotografiji, toda novi formati so ravno dovolj zanimivi, da bodo za nekaj let preložili slovo klasičnih fotoznamk in mogoče tudi kölnskega sejma. Hannoverski Cebit je kruta usoda že doletela in je letos zaključil tri desetletja trajajočo zgodbo.

Poglej še naše ostale preglede dogajanja v tem letu

• Zakaj “pametne ure” še vedno ni najboljši izraz in kje je bil poudarek pri športnih.
• O tem, da prenosniki verjetno še nikoli niso imeli boljše sezone.
• Kako so telefoni ob koncu leta le zlezli iz dolgočasja v nekaj vznemirljivosti.
• Kdo še vedno noče razumeti slovenščine.

The post OB LETU OSOREJ: Enaka slika bolje zveni appeared first on Tehnozvezdje.

Trenutna generacija obeh dnevnosobnih igričarskih škatel je »zunaj« pet let. Toda oba sistema sta že doživela nadgradnje in spremembe, proizvajalca ne stojita križem rok. Microsoft je originalni Xbox One, ki ga je že v začetku zelo nerodno predstavil in mu otežil prodajne možnosti, sploh že umaknil pred slabima dvema letoma ob prihodu Xboxa One S. Tanjšega, lepšega, zmogljivejšega, tišjega, bolje opremljenega. Nakar je lani v trgovine poslal še model One X s podporo za igre v »pravem« 4K. Sony pa je Playstation 4 stanjšal in zraven dodal še izvedbo Pro, ki se tudi kiti z igranjem v 4K. V bistvu je na obeh straneh še dovolj zagona in prostora za ustvarjalce iger za naslednjih nekaj let. Nihče se ne more pritoževati, da so konzole že zastarele in da so igre grde. Če mene kdo vpraša, je vsaj na Xboxu (Playstationa ne posedujem) grafika fenomenalna. Celo na S, kaj šele s pomočjo X-a. Pa vendar …

Treba je govoriti o čem novem, ustvarjati zanimanje, navdušenje, hype, kot bi rekli Američani. Še posebej Microsoft ga potrebuje, ker se njegove konzole v tej generaciji prodajajo pol slabše od Sonyjevih. Razmerje prodanih je približno 70 milijonov proti 35 milijonom. To sicer ne gre samo na rovaš hardvera in nespretnosti korporacije, ki je na začetku preveč govorila o omejitvah – te se kasneje v praksi sploh niso izkazale za kritične ali jih niti ni bilo. Kot vedno znova ob inferiorni strojni opremi dokazuje Nintendo, so pomembne igre. In pri teh ima Playstation prednost, mnogo pomembnih in priljubljenih naslovov oz. franšiz ostaja ekskluzivno na tej platformi. Ne gre pa vseeno zanemariti niti strojne plati. AMD-jev procesor Jaguar z zmogljivim grafičnim jedrom, ki v taki ali drugačni inkarnaciji poganja tako Xbox-e kot Playstatione, je v primerjavi z današnjimi arhitekturami skoraj smešno zastarel in neustrezen. Če bo za novo generacijo AMD združil Ryzen (v katerikoli generaciji)  z aktualnim Radeonom, bo zadeva znova dobila resen pospešek. Nihče še ne govori o kakšnem 8K, toda  že pri 4K HDR je možnosti za polepšanje še veliko.

Toda, kaj lahko Microsoft ponudi, da v naslednji generaciji (Xbox Two?) zmanjša zaostanek za japonskimi tekmeci? Na E3 je objavil prevzem več igričarskih studiev in razvoj kopice novih naslovov. Zavedajo se pač, da so glede iger v slabšem položaju. Močno razvijajo še spletno storitev Xbox Game Pass. Govorilo se je celo o tem, da bi se korporacija izključno posvetila izdajanju iger in njihovem ponujanju »iz oblaka« ne glede na strojno platformo. Na tem Microsoft še vedno dela, medtem ko Sony na vse kriplje zapira igranje na svojo konzolo in otežuje prehajanje na druge naprave, toda jasno je že, da novi Xboxi vendarle prihajajo. Vsekakor pa bi bilo lepo, če tudi spletno storitev razširili v globalno, saj je zdaj še vedno omejena na nekaj deset držav, igralci v ostalih, tudi v Sloveniji, pa morajo imeti tuj račun.

Xbox bo torej tudi v naslednji generaciji na voljo v več izvedbah. Zelo verjetno bodo zdajšnji One X ali nekaj s podobnimi zmogljivostmi ohranili kot vstopno možnost, za zahtevnejše pa pripravili nekaj povsem novega. Že zdaj je pri tej platformi združljivost za nazaj ena večjih prednosti, saj je mogoče tudi na najnovejši konzoli igrati skoraj vse stare igre. Ne samo igrati, marsikatera na novejši strojni opremi tudi izgleda precej lepše. Vprašanje pa je, koliko bo Microsoft še delal na »dnevnosobnem« vidiku naprave. Z One so imeli aspiracije, da bi prevzeli glavno vlogo tudi pri distribuciji televizijskih in drugih vsebin, pa se jim to ni izšlo. Edino, za kar sta One S in One X poleg iger res smiselna, je poceni vstop v svet ploščkov UHD blu-ray. Toda fizični nosilci izumirajo, pretočni video zmaguje, zanj pa se uporabniki bolj zatekajo k pametnim televizorjem, prenašanju slike s telefonov ali poceni škatlicam«. Sony temu pri PS4, čeprav ima tovrstne zmožnosti, ni posvečal večje pozornosti, zato je verjetno tudi v prihodnje ne bo. V ospredju je bil bolj »prenos« igre s televizorja na telefon, čeprav je ta del, da vzameš igro (konzolo) s seboj, doma pa igraš na velikem ekranu, bolje uspel Nintendu s konzolo Switch. Morda bi lahko Microsoft v naslednji generaciji poskusil s čim podobnim, še posebej če bo Xbox-ov res več in če se nameravajo še enkrat spustiti v bitko pri pametnih telefonih.

Verjetno se bo v naslednjih mesecih vznemirjenje spet umirilo, zbudilo pa se spet pred sejmom E3 2019, ko bi lahko Microsoft že obelodanil prve podrobnosti o konzolah naslednje generacije.

Naslovna fotografija: E3

The post Igralne konzole naslednje generacije še niso tako blizu, pa že ustvarjajo direndaj appeared first on Tehnozvezdje.

One X je bil do zdaj znan pod kodnim imenom Project Scorpio. Namen je bil izdelati konzolo, ki bo zmogljivejša od Sonyjevega Playstation 4 Pro in izkoristiti televizorje UHD. Ta prav tako podpira 4K, a igre niso zares v tej razločljivosti. Kot niso pri Xbox-u One S, kjer slika sicer je 4K (in v določenih igrah HDR, če TV to omogoča), vendar je osnova zanjo še vedno 1080p. X naj bi tako prikazoval igre z najbolj jasno, čisto sliko od vseh konzol na trgu. Za to ima vgrajen osemjedrni procesor in grafično kartico s šestimi teraflopi zmogljivosti (PS4 Pro jih premore 4,2) ter 12 GB pomnilnika. Tako kot S seveda predvaja ploščke UHD Blu-ray.

Kaj dosti drugega razen podpore »pravi« sliki 4K sicer novinka na prinaša. Vsaj v strojnem smislu. Microsoft je sicer napovedal 42 novih iger, med njimi 22, ki bodo ekskluzivno na njegovi platformi. Vendar bodo vse na voljo za celotno družino konzol Xbox One, ne samo za X, kjer pa bodo vizualno lepše. Med njimi so Assassin’s Creed Origins, Forza Motorsport 7 in nova različica Minecrafta. Nova konzola bo za nazaj združljiva z vsemi predhodnicami.

Kjer se Microsoftu lahko zatakne, je cena. Za 500 evrov bo kupec sicer dobil najzmogljivejšo konzolo z vgrajenim terabajtnim diskom, toda PS4 Pro zdaj stane stotaka manj, do konca leta pa ga lahko Sony še poceni. Xbox One S se da najti že za (dobrih) 200 evrov, enako tudi običajni PS4. In to so še vedno odlične naprave, ki ponujajo obilo zabave in druge večpredstavnosti s povsem dostojno sliko tudi na novejših televizorjih. Za pol cene ali še manj. Malce nesrečno je tudi poimenovanje. Med izgovorjavo eks in es je v angleščini zgolj en glas razlike, pa tudi drugod utegnejo biti kupci nekoliko zmedeni.

The post Xbox One X je najbolj napredna, a tudi najdražja igralna konzola appeared first on Tehnozvezdje.