Televizijski HDR ni samo trik
Matjaž Ropret 24. marca 2017 ob 11:30

Nekajkrat smo že pisali o kratici HDR, ki jo proizvajalci televizorjev in po novem tudi telefonov omenjajo na vsakem koraku in ki je vse boj prisotna tudi pri ponudnikih vsebin. Po več predstavitvah in demonstracijah ter zdaj že kar intenzivnem domačem gledanju take slike lahko bolj jasno povem, za kaj sploh gre in kakšne so dobrobiti.

Pri fotografiranju je HDR dokaj enostavno razložiti. Fotoaparat oz. telefon v kratkem razmaku (praktično hipno) zajame več posnetkov z različnimi nastavitvami – drugačno odprtostjo zaslonke, drugačno vrednostjo osvetlitve, itd Nato pa jih združi v enega, da rezultat približa temu, kar vidi človeško oko. Tipala se namreč pri enem samem posnetku v zahtevnih svetlobnih razmerah – protisvetlobi, zelo veliki razliki med najsvetlejšim in najtemnejšim delom motiva – prilagodijo ali svetlemu ali temnemu predelu in potem je ostalo ali pretemno ali presvetlo. S tehniko HDR so lahko temni deli motiva dovolj »posvetljeni«, da je v njih še vedno vidnih nekaj podrobnosti in ni vse ena sam črnina, kljub temu pa so lepo izrisani tudi svetli deli, kjer bi bila sicer samo belina, ki bi izjemno izstopala. Po domače bi rekli, da je fotografija presvetljena.

Za prikaz televizijske slike HDR je princip podoben, a vseeno malo drugačen. Osnova je v povečevanju svetlosti zaslona. S tem, ko so zasloni v zadnjih letih pridobili svetilnost, od prejšnjih standardnih 300 do 400 nitov, so prišli na 700, nekateri do tisoč, zdaj pa tudi že precej čez tisoč nitov. Bolj svetel zaslon pa je za oči »lepši«, saj je slika bolj živahna, barve bolj nasičene, kontrasti so bolj poudarjeni. Ampak seveda zgolj povečevanje svetilnosti ni dovolj. S tem bi naredili približno tak učinek, kot če bi pri fotografiranju brez HDR-ja ostrili na temen predel motiva in fotoaparat bi svetlobo izračunal nanj, kar bi pomenilo, da je vse svetlejše prikazano bistveno presvetlo in s spranimi barvami. Slika ne bi več izgledala dobro.

Zato je treba material najprej posneti, nato obdelati in zapisati ter nazadnje še prikazati z dodatnimi algoritmi oz. metapodatki, ki povedo, kako mora biti posamezen del slike prikazan. Na ta način se tudi pri višanju svetilnosti ohranjajo barve (oz. so lepše kot pri manj svetlem zaslonu), v črninah so vidijo vzorci in drugi detajli, tam, kjer recimo padla svetloba skozi okna, pa ni vse skupaj samo belo ali rumeno.
Največjo razliko med HDR in »običajno« sliko (še posebej, če ta ni 4K, kot so vse serije in filmi v novem načinu) gledalec opazi, ko se znova usede nazaj za televizor, ki večjega dinamičnega razpona ne podpira. Takrat se mu slika zdi kar nekako temna in »ubita«, nobene živahnosti in razburljivosti nima. Podroben ogled vsebine v HDR pa razkrije, da se dejansko vidijo dodatne podrobnosti, da je presvetlitev manj, da barve bolj zasijejo. Seveda je vse skupaj odvisno od kakovosti ekrana (njegove svetilnosti, barvnega razpona, …) in od tega, kakšen standard HDR televizor podpira, toda za boljše primerke lahko z gotovostjo rečem, da je slika veliko bolj uravnotežena in naravna kot tista z običajnim dinamičnim razponom.

Na določenih prezentacijah je izgledalo, kot da HDR s povečevanjem kontrastov in nasičenjem barv sliko celo izumetniči, ampak je to predvsem posledica tega, da so nastavitve televizorjev na takih predstavitvah povsem napačne za domače okolje. Treba je prilagoditi, se pravi znižati vrednosti kontrasta in ostrenja, izključiti ali vsaj dati na najnižje možnosti vse »izboljšave« slike in barvno temperaturo nastaviti na normalno (pri nekaterih na prvo stopnjo tople, nikakor pa na drugo). Potem je slika v večini primerov res opazno boljša kot brez HDR.

Obstaja več standardov za snemanje in prikaz takega materiala. Trenutno sta najbolj uporabljana HDR 10 in Dolbyjev standard, ki pa je za proizvajalce dražje in ga ne dodajajo v vse modele z oznako HDR. Samsung je znotraj platforme HDR 10 vključil še t. i. dinamične metapodatke, ne zgolj statičnih, kar pomeni, da lahko ustvarjalci vsebin res podrobno določijo, kaj je v posameznem delu scene. Več dela, ampak rezultati so lahko osupljivi.

Tudi ponudniki vsebin za zdaj večinoma prisegajo na HDR 10 ali celo podpirajo več standardov. Netflix pri vsebinah, ki so v tem načinu (Abstract, Chef’s Table France, Daredevil, Iron Fist, Marco Polo, …), uporablja več standardov in storitev sama ugotovi, kateri podatkovni tok mora poslati televizorju. Podobno tudi Amazon, vendar njegova aplikacije, prek katere je sploh mogoče gledati sliko HDR, ni na voljo za toliko platform, kot Netflixova, predvsem manjka na androidnih TV-jih. Ploščke UHD blu-ray, ki se ponašajo z napisom HDR, po mojih izkušnjah predvajalniki in televizorji brez težav prepoznajo pravilno, zato se ni treba pretirano obremenjevati, katere standarde podpirajo. Konzola Xbox One S prav tako lepo sodeluje z različnimi televizorji in predvaja omenjene ploščke, pa tudi Netflix na njen deluje z razširjenim dinamičnim načinom. Žal pa ne tudi Amazon Prime Video. Prav tako si videov na youtubu še nikjer nisem uspel ogledati v HDR, čeprav ga ta storitev že nekaj časa podpira in je tudi že naloženih nekaj tovrstnih posnetkov.

HDR, še posebej na res kakovostnem televizorju, ima poleg omejene ponudbe vsebin in še ne povsem prilagojenih aplikacij v bistvu en sam resen problem. Ko se ga gledalec enkrat navadi, se tudi razvadi in se mu vsaka druga slika zdi nezadostna in jo kar težko gleda.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja