Igralne konzole naslednje generacije še niso tako blizu, pa že ustvarjajo direndaj
Matjaž Ropret 17. junija 2018 ob 14:16

Po letu zatišja, ki ga niti prihod konzole Xbox One X ni kaj dosti predramil, je igričarski sejem E3 v Los Angelesu te dni pognal govorice. Začelo se je šušljati in nato že kar resno razpredati o Playstationu in Xbox-u naslednje generacije. Slednji menda prihaja čez dve leti, PS5 pa verjetno še leto kasneje. Toda kakšne bodo igralne konzole v novem desetletju?

Trenutna generacija obeh dnevnosobnih igričarskih škatel je »zunaj« pet let. Toda oba sistema sta že doživela nadgradnje in spremembe, proizvajalca ne stojita križem rok. Microsoft je originalni Xbox One, ki ga je že v začetku zelo nerodno predstavil in mu otežil prodajne možnosti, sploh že umaknil pred slabima dvema letoma ob prihodu Xboxa One S. Tanjšega, lepšega, zmogljivejšega, tišjega, bolje opremljenega. Nakar je lani v trgovine poslal še model One X s podporo za igre v »pravem« 4K. Sony pa je Playstation 4 stanjšal in zraven dodal še izvedbo Pro, ki se tudi kiti z igranjem v 4K. V bistvu je na obeh straneh še dovolj zagona in prostora za ustvarjalce iger za naslednjih nekaj let. Nihče se ne more pritoževati, da so konzole že zastarele in da so igre grde. Če mene kdo vpraša, je vsaj na Xboxu (Playstationa ne posedujem) grafika fenomenalna. Celo na S, kaj šele s pomočjo X-a. Pa vendar …

Treba je govoriti o čem novem, ustvarjati zanimanje, navdušenje, hype, kot bi rekli Američani. Še posebej Microsoft ga potrebuje, ker se njegove konzole v tej generaciji prodajajo pol slabše od Sonyjevih. Razmerje prodanih je približno 70 milijonov proti 35 milijonom. To sicer ne gre samo na rovaš hardvera in nespretnosti korporacije, ki je na začetku preveč govorila o omejitvah – te se kasneje v praksi sploh niso izkazale za kritične ali jih niti ni bilo. Kot vedno znova ob inferiorni strojni opremi dokazuje Nintendo, so pomembne igre. In pri teh ima Playstation prednost, mnogo pomembnih in priljubljenih naslovov oz. franšiz ostaja ekskluzivno na tej platformi. Ne gre pa vseeno zanemariti niti strojne plati. AMD-jev procesor Jaguar z zmogljivim grafičnim jedrom, ki v taki ali drugačni inkarnaciji poganja tako Xbox-e kot Playstatione, je v primerjavi z današnjimi arhitekturami skoraj smešno zastarel in neustrezen. Če bo za novo generacijo AMD združil Ryzen (v katerikoli generaciji)  z aktualnim Radeonom, bo zadeva znova dobila resen pospešek. Nihče še ne govori o kakšnem 8K, toda  že pri 4K HDR je možnosti za polepšanje še veliko.

Prizor z igričarskega sejma E3. Foto: E3.

Toda, kaj lahko Microsoft ponudi, da v naslednji generaciji (Xbox Two?) zmanjša zaostanek za japonskimi tekmeci? Na E3 je objavil prevzem več igričarskih studiev in razvoj kopice novih naslovov. Zavedajo se pač, da so glede iger v slabšem položaju. Močno razvijajo še spletno storitev Xbox Game Pass. Govorilo se je celo o tem, da bi se korporacija izključno posvetila izdajanju iger in njihovem ponujanju »iz oblaka« ne glede na strojno platformo. Na tem Microsoft še vedno dela, medtem ko Sony na vse kriplje zapira igranje na svojo konzolo in otežuje prehajanje na druge naprave, toda jasno je že, da novi Xboxi vendarle prihajajo. Vsekakor pa bi bilo lepo, če tudi spletno storitev razširili v globalno, saj je zdaj še vedno omejena na nekaj deset držav, igralci v ostalih, tudi v Sloveniji, pa morajo imeti tuj račun.

Xbox bo torej tudi v naslednji generaciji na voljo v več izvedbah. Zelo verjetno bodo zdajšnji One X ali nekaj s podobnimi zmogljivostmi ohranili kot vstopno možnost, za zahtevnejše pa pripravili nekaj povsem novega. Že zdaj je pri tej platformi združljivost za nazaj ena večjih prednosti, saj je mogoče tudi na najnovejši konzoli igrati skoraj vse stare igre. Ne samo igrati, marsikatera na novejši strojni opremi tudi izgleda precej lepše. Vprašanje pa je, koliko bo Microsoft še delal na »dnevnosobnem« vidiku naprave. Z One so imeli aspiracije, da bi prevzeli glavno vlogo tudi pri distribuciji televizijskih in drugih vsebin, pa se jim to ni izšlo. Edino, za kar sta One S in One X poleg iger res smiselna, je poceni vstop v svet ploščkov UHD blu-ray. Toda fizični nosilci izumirajo, pretočni video zmaguje, zanj pa se uporabniki bolj zatekajo k pametnim televizorjem, prenašanju slike s telefonov ali poceni škatlicam«. Sony temu pri PS4, čeprav ima tovrstne zmožnosti, ni posvečal večje pozornosti, zato je verjetno tudi v prihodnje ne bo. V ospredju je bil bolj »prenos« igre s televizorja na telefon, čeprav je ta del, da vzameš igro (konzolo) s seboj, doma pa igraš na velikem ekranu, bolje uspel Nintendu s konzolo Switch. Morda bi lahko Microsoft v naslednji generaciji poskusil s čim podobnim, še posebej če bo Xbox-ov res več in če se nameravajo še enkrat spustiti v bitko pri pametnih telefonih.

Verjetno se bo v naslednjih mesecih vznemirjenje spet umirilo, zbudilo pa se spet pred sejmom E3 2019, ko bi lahko Microsoft že obelodanil prve podrobnosti o konzolah naslednje generacije.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Naslovna fotografija: E3

 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja