»Nova« konzola bo imel vgrajen terabajtni trdi disk, igre pa bo mogoče nameščati samo iz oblaka, iz Microsoftove spletne trgovine. Tako jih je verjetno že doslej pridobivala večina igralcev, a v fizičnih trgovinah so še igre na ploščkih, s katerimi si lastniki »digitalnih« Xboxov ne bodo mogli prav nič pomagati. Priporočena cena za konzolo in tri igre (Forza Horizon 3, Minecraft in Sea of Thieves) bo 250 dolarjev oz. evrov in v Microsoftu zagotavljajo, da bo razlika med Xboxom One S s pogonom in tem brez vedno vsaj 50 dolarjev. Kar bi moralo pomeniti, da bo novinka stala manj kot dvesto evrov, za kolikor je že zdaj mogoče najti klasično izvedbo, prav tako s terabajtnim diskom, kajti osnovna s 500-gigabajtnim se je bolj ali manj poslovila. Ob igrah, ki večinoma zasedajo med 50 in 100 gigabajti, lahko tudi več, je terabajt prostora fino imeti. Res pa se da priključiti zunanji disk in rešiti prostorske težave.

Za prihodnjo generacijo Microsoft snuje še precej bolj neposreden premik v oblačno igričarstvo, malo v slogu Googla in njegove vizije Stadia, pri kateri naj bi igre v celoti tekle na oddaljenih strežnikih in jih bo menda mogoče igrati na kakršni koli napravi, zmogljivi ali povsem običajni. Tudi zato verjetno poskus z Xbox One S All-Digital Edition. Hkrati pa je dejstvo, da ploščki izginjajo in da se Blu-ray nikoli ni prijel tako, kot so se pred njim DVD-ji. Slednje niti slučajno ni presenetljivo, iz najmanj dveh razlogov. Najprej zaradi razmaha naročniških storitev pretočnega videa, ki so skupaj z dovolj hitrim internetom pretežno odpravile potrebo po kupovanju filmov in ostalih vsebin v trgovinah. Potem pa še zato, ker se tisti z obsežno zbirko DVD-jev počutimo rahlo trapasto, saj smo vanjo investirali precej, zdaj pa imamo na policah obilo vsebin v kakovosti, ki že nekaj časa niti približno ne ustreza več našim merilom, saj je že polna visoka razločljivost komaj dovolj dobra. Še enkrat kupovati nekaj, kar bo prav tako dokaj kmalu le še tehnološka zapuščina, je precej nesmiselno. Odkar imam Xbox One S, sem nabavil peščico naslovov 4K HDR na ploščkih UHD Blu-ray, ki jih bo tudi čez čas veselje pogledati.

Veliko vprašanje pa je, na čem jih bom sploh lahko gledal. Dokler bom imel trenutno konzolo in bo delovala, ne bo težav. Naslednja pa ni več nujno, da bo sploh karkoli sprejela vase in vrtela. Ironija pri tem je, da se je ta Xbox od glavnega konkurenta Playstationa 4 najbolj razlikoval prav v tej lastnosti. Za enako ceno je bil še čisto spodoben filmski predvajalnik, toda omenjeni ploščki so ostali popolna niša, tudi zato, ker posamezen naslov stane 30 evrov ali več, kar je popolnoma previsoka cena za večino potencialnih gledalcev. Tako se je nazadnje izkazalo, da je Microsoft že dvakrat precej udaril mimo, najprej pri izvirnem Xboxu One in nato še pri One S, kajti Sony se je popolnoma osredotočil na igričarsko plat in pustil ob strani hišno (televizijsko) zabavo ter zmagal v tej generaciji. V naslednji, ko bo v ospredju oblak, pa mogoče lahko vidimo kakšen zasuk.

The post Xbox brez optičnega pogona naznanja nove čase appeared first on Tehnozvezdje.

Trenutna generacija obeh dnevnosobnih igričarskih škatel je »zunaj« pet let. Toda oba sistema sta že doživela nadgradnje in spremembe, proizvajalca ne stojita križem rok. Microsoft je originalni Xbox One, ki ga je že v začetku zelo nerodno predstavil in mu otežil prodajne možnosti, sploh že umaknil pred slabima dvema letoma ob prihodu Xboxa One S. Tanjšega, lepšega, zmogljivejšega, tišjega, bolje opremljenega. Nakar je lani v trgovine poslal še model One X s podporo za igre v »pravem« 4K. Sony pa je Playstation 4 stanjšal in zraven dodal še izvedbo Pro, ki se tudi kiti z igranjem v 4K. V bistvu je na obeh straneh še dovolj zagona in prostora za ustvarjalce iger za naslednjih nekaj let. Nihče se ne more pritoževati, da so konzole že zastarele in da so igre grde. Če mene kdo vpraša, je vsaj na Xboxu (Playstationa ne posedujem) grafika fenomenalna. Celo na S, kaj šele s pomočjo X-a. Pa vendar …

Treba je govoriti o čem novem, ustvarjati zanimanje, navdušenje, hype, kot bi rekli Američani. Še posebej Microsoft ga potrebuje, ker se njegove konzole v tej generaciji prodajajo pol slabše od Sonyjevih. Razmerje prodanih je približno 70 milijonov proti 35 milijonom. To sicer ne gre samo na rovaš hardvera in nespretnosti korporacije, ki je na začetku preveč govorila o omejitvah – te se kasneje v praksi sploh niso izkazale za kritične ali jih niti ni bilo. Kot vedno znova ob inferiorni strojni opremi dokazuje Nintendo, so pomembne igre. In pri teh ima Playstation prednost, mnogo pomembnih in priljubljenih naslovov oz. franšiz ostaja ekskluzivno na tej platformi. Ne gre pa vseeno zanemariti niti strojne plati. AMD-jev procesor Jaguar z zmogljivim grafičnim jedrom, ki v taki ali drugačni inkarnaciji poganja tako Xbox-e kot Playstatione, je v primerjavi z današnjimi arhitekturami skoraj smešno zastarel in neustrezen. Če bo za novo generacijo AMD združil Ryzen (v katerikoli generaciji)  z aktualnim Radeonom, bo zadeva znova dobila resen pospešek. Nihče še ne govori o kakšnem 8K, toda  že pri 4K HDR je možnosti za polepšanje še veliko.

Toda, kaj lahko Microsoft ponudi, da v naslednji generaciji (Xbox Two?) zmanjša zaostanek za japonskimi tekmeci? Na E3 je objavil prevzem več igričarskih studiev in razvoj kopice novih naslovov. Zavedajo se pač, da so glede iger v slabšem položaju. Močno razvijajo še spletno storitev Xbox Game Pass. Govorilo se je celo o tem, da bi se korporacija izključno posvetila izdajanju iger in njihovem ponujanju »iz oblaka« ne glede na strojno platformo. Na tem Microsoft še vedno dela, medtem ko Sony na vse kriplje zapira igranje na svojo konzolo in otežuje prehajanje na druge naprave, toda jasno je že, da novi Xboxi vendarle prihajajo. Vsekakor pa bi bilo lepo, če tudi spletno storitev razširili v globalno, saj je zdaj še vedno omejena na nekaj deset držav, igralci v ostalih, tudi v Sloveniji, pa morajo imeti tuj račun.

Xbox bo torej tudi v naslednji generaciji na voljo v več izvedbah. Zelo verjetno bodo zdajšnji One X ali nekaj s podobnimi zmogljivostmi ohranili kot vstopno možnost, za zahtevnejše pa pripravili nekaj povsem novega. Že zdaj je pri tej platformi združljivost za nazaj ena večjih prednosti, saj je mogoče tudi na najnovejši konzoli igrati skoraj vse stare igre. Ne samo igrati, marsikatera na novejši strojni opremi tudi izgleda precej lepše. Vprašanje pa je, koliko bo Microsoft še delal na »dnevnosobnem« vidiku naprave. Z One so imeli aspiracije, da bi prevzeli glavno vlogo tudi pri distribuciji televizijskih in drugih vsebin, pa se jim to ni izšlo. Edino, za kar sta One S in One X poleg iger res smiselna, je poceni vstop v svet ploščkov UHD blu-ray. Toda fizični nosilci izumirajo, pretočni video zmaguje, zanj pa se uporabniki bolj zatekajo k pametnim televizorjem, prenašanju slike s telefonov ali poceni škatlicam«. Sony temu pri PS4, čeprav ima tovrstne zmožnosti, ni posvečal večje pozornosti, zato je verjetno tudi v prihodnje ne bo. V ospredju je bil bolj »prenos« igre s televizorja na telefon, čeprav je ta del, da vzameš igro (konzolo) s seboj, doma pa igraš na velikem ekranu, bolje uspel Nintendu s konzolo Switch. Morda bi lahko Microsoft v naslednji generaciji poskusil s čim podobnim, še posebej če bo Xbox-ov res več in če se nameravajo še enkrat spustiti v bitko pri pametnih telefonih.

Verjetno se bo v naslednjih mesecih vznemirjenje spet umirilo, zbudilo pa se spet pred sejmom E3 2019, ko bi lahko Microsoft že obelodanil prve podrobnosti o konzolah naslednje generacije.

Naslovna fotografija: E3

The post Igralne konzole naslednje generacije še niso tako blizu, pa že ustvarjajo direndaj appeared first on Tehnozvezdje.

One X je bil do zdaj znan pod kodnim imenom Project Scorpio. Namen je bil izdelati konzolo, ki bo zmogljivejša od Sonyjevega Playstation 4 Pro in izkoristiti televizorje UHD. Ta prav tako podpira 4K, a igre niso zares v tej razločljivosti. Kot niso pri Xbox-u One S, kjer slika sicer je 4K (in v določenih igrah HDR, če TV to omogoča), vendar je osnova zanjo še vedno 1080p. X naj bi tako prikazoval igre z najbolj jasno, čisto sliko od vseh konzol na trgu. Za to ima vgrajen osemjedrni procesor in grafično kartico s šestimi teraflopi zmogljivosti (PS4 Pro jih premore 4,2) ter 12 GB pomnilnika. Tako kot S seveda predvaja ploščke UHD Blu-ray.

Kaj dosti drugega razen podpore »pravi« sliki 4K sicer novinka na prinaša. Vsaj v strojnem smislu. Microsoft je sicer napovedal 42 novih iger, med njimi 22, ki bodo ekskluzivno na njegovi platformi. Vendar bodo vse na voljo za celotno družino konzol Xbox One, ne samo za X, kjer pa bodo vizualno lepše. Med njimi so Assassin’s Creed Origins, Forza Motorsport 7 in nova različica Minecrafta. Nova konzola bo za nazaj združljiva z vsemi predhodnicami.

Kjer se Microsoftu lahko zatakne, je cena. Za 500 evrov bo kupec sicer dobil najzmogljivejšo konzolo z vgrajenim terabajtnim diskom, toda PS4 Pro zdaj stane stotaka manj, do konca leta pa ga lahko Sony še poceni. Xbox One S se da najti že za (dobrih) 200 evrov, enako tudi običajni PS4. In to so še vedno odlične naprave, ki ponujajo obilo zabave in druge večpredstavnosti s povsem dostojno sliko tudi na novejših televizorjih. Za pol cene ali še manj. Malce nesrečno je tudi poimenovanje. Med izgovorjavo eks in es je v angleščini zgolj en glas razlike, pa tudi drugod utegnejo biti kupci nekoliko zmedeni.

The post Xbox One X je najbolj napredna, a tudi najdražja igralna konzola appeared first on Tehnozvezdje.

Naj naprava leta – Xbox One S

Vedno je težko izbrati izdelek leta, ampak letos imam svojega favorita in odločil sem se skoraj brez oklevanja in premišljevanja. Tehnološka naprava leta je zame Xbox One S. Konzola, ki za pravo ceno (300 evrov, v kakšni akciji še manj) ponuja vse, kar sodobna dnevnosobna igričarsko-večpredstavnostna škatla mora ponujati. 4K, HDR, dober nabor in fantastičen izgled iger, aplikacije za pretočni video, izboljšan plošček, lep dizajn, UHD blu-ray, … Manjka samo VR, ki pa ga res ne pogrešam. Močan konkurent Microsoftovi konzoli je bil Samsungov Galaxy S7 Edge, prvi telefon, pri katerem res nisem ničesar bistvenega pogrešal. Ampak za Xbox One S ni nobene dostojne cenejše zamenjave (Playstation 4 stane enako in ponuja manj, stari Xbox One je konkretno slabši), korejsko sedmico pa bi zlahka nadomestil z Oneplus 3 ali 3T in bi še vedno imel odličen telefon. Microsoftu je enkrat za spremembo uspelo izpopolniti izdelek in ga ponuditi za pravo ceno.

Naj telefon – Galaxy S7 edge

Verjetno je že jasno, da med telefoni za najboljšega letos štejem Galaxy S7 (edge). Note7 bi bil verjetno še za odtenek naprednejši, če ne bi … Iphone 7 nima presežka, nečesa, kar osupne, podobno kot fenomenalni (ukrivljeni) zaslon pri S7 Edge. Vsi ostali pri tej ali oni postavki malo zaostanejo. V splošnem pa se je nivo že tako zvišal, da nad 300 evri težko sploh še govorimo o slabih telefonih. In kot je napovedal tudi Marjan, bo prihodnje leto prineslo še kaj zanimivega. Veselim se že modelov brez roba okrog zaslona in še dodatnih z dvojnim ali celo trojnim fotoaparatom.

Naj fotoaparat – Panasonic TZ 100

Čeprav se fotografski proizvajalci obnašajo kot še hujša inkarnacije Nokie, so letos sproducirali nekaj dobrih modelov. Panasonic TZ 100 je za moj okus najbolj presenetljiva in prelomna novost, ker smo prvič dobili konkreten zum, spodobno veliko tipalo, ročne nastavitve, in zelo dober video v žepnem ohišju. Kakšna malenkost še manjka (boljša kakovost ohišja, malce hitrejše ostrenje), a malo je takih univerzalcev, ki ne zahtevajo resne fotografske torbe. Veseli me tudi, da se večina aparatov končno zna vsaj v teoriji povezovati s telefoni in računalniki, čeprav jih je včasih težko ali kar nemogoče pripraviti do tega, da bi res prenašali fotografije na vsako napravo, kjer bi rad imel te posnetke, da bi jih lahko objavil.

4K je zaživel

Ni bilo malo novinarskih kolegov, ki so siljenje v 4K razglašali za podobno neumnost, kot je bil televizijski 3D. Pa se je izkazalo, da je cena tovrstnim zaslonom tako hitro dovolj padla, da so lahko prevladali. In da, navsezadnje, imajo svoj smisel. Nekaj vsebin na Netflixu, Amazonu, Youtubu in drugje je že na voljo in izgledajo fantastično. Še toliko bolj v povezavi s HDR-jem. Konzole izkoriščajo 4K. Fotografije in videe s telefona in fotoaparata je veliko lepše gledati v tej ločljivosti kot v Full HD. In zasloni so vse večji, zato UHD ima smisel. Letos so tudi cenejši televizorji s takimi ekrani postali dovolj dobri, imajo podporo za kodeke, dovolj gladko prikazujejo hitre prehode, barvni in dinamični razpon sta dovolj velika. Kdor zdaj kupi soliden (ne ravno najcenejši) televizor 4K bi moral z njim zdržati kar nekaj let. Recimo do takrat, ko bodo modeli OLED 4K v vsaj 55-palčni diagonali v trgovinah za približno tisočaka.

Avtomobili so vstopili v novo tisočletje

Pri avtomobilski dodatni opremi v Sloveniji še vedno prevladujejo »feltne« in ozvočenja, čeprav bi kupci res morali razmisliti o asistenčnih sistemih in predvsem radarskem tempomatu. Samodejno uravnavanje hitrosti glede na promet spredaj in ustavljanje v sili sta po mojem mnenju dobrodošla pomočnika in skoraj nujna dodatna oprema v novem (večjem) avtomobilu v letu 2017. Upam pa tudi, da se bodo povsod razpasli zasloni pred voznikom, kot je premorejo novejši Audiji, Volkswagni in še povsem sveži Peugeot 3008. Čeprav imajo svojo vrednost tudi prosojni zasloni (head-up), ki sliko navidezno projicirajo na cesto (ali, bolj pogostno, na sprednji pokrov, po domače haubo), je velik ekran namesto klasičnih merilnikov še bolj kul, in tudi lahko prikazuje marsikaj. Res vesoljska notranjost, kot jo ima omenjeni peugeot je sploh svež veter v dolgočasje avtomobilskih interierjev, in bi morala spodbuditi še kakšnega drugega proizvajalca.

Atraktivni prenosniki

Dva tisoč šestnajsto je prineslo kopico atraktivnih in zanimivih prenosnikov, ne samo enega proizvajalca, saj se je poleg Lenova prebudil še HP (z linijo spectre), kakšno dobro reč znata narediti tudi Asus in Dell, pa še kdo. Ampak večina teh izdelkov je tudi dragih, cene se pogosto šele začnejo pri tisočaku in pol, zato je zanimivo včasih pogledati tudi na nasprotno stran cenovnega spektra. Ko se na britanskem Amazonu opazil chromebook za sto funtov, si nisem kaj dosti obetal. Za končnih 133 evrov (skupaj s poštnino) pa sem dobil presenetljivo uporaben računalnik, vsekakor je bil po vrednosti za denar ta Lenovo N22, ki se ga žal ne dobi več (njegov duhovni naslednik je Acer R11), daleč pred vsemi ostalimi napravami letos. Res neverjeten nakup.

Slovenija ni več puščava

Začetek leta je prinesel globalno širitev Netflixa, konec leta nato še Amazona. Vmes so praktično vse glasbene storitve dodale družinsko naročnino, dobili smo še eno, samostojno ponudbo mobilne oz. pretočne televizije (resda bolj povprečno izvedeno), od velikih čakamo samo še Spotify, ki se še vedno izgovarja na težave s pridobivanjem avtorskih pravic. Ampak Slovenija ni več otok brez storitev digitalnega videa in glasbe, četudi te storitve s svojimi katalogi vsebin in prilagojenostjo slovenskemu gledalcu še puščajo mnogo neizpolnjenih želja.

The post Najboljša tehnologija leta 2016 appeared first on Tehnozvezdje.

Igralne konzole sredi prodajnega cikla tradicionalno doživijo rahlo osvežitev. Ampak tokrat sta šla Microsoft in Sony precej dlje kot v prejšnjih generacijah, ko sta malo spremenila ohišje, dodala večji disk in podobne malenkosti. Letošnje nadgradnje so bistveno večje, najbolje pa jih povzemajo kratice 4K in HDR. Vsaj za Xbox One S velja, da je zadeva blizu perfekcije pri dani osnovi in ceni. Jasno, lahko bi naredili še boljšo konzolo in tudi napovedujejo, da jo bodo, saj čez eno leto prihaja Project Scorpio, ampak to je zaenkrat še oddaljena, pa verjetno tudi precej dražja prihodnost.

Seveda je najlažje pri izdelkih, kot je izboljšani Xbox One, trditi, da bi morali biti taki že na začetku. Verjetno bi bili, če bi se dalo ali če ne bi proizvajalec lovil cene. S je bistveno manjši, ima vgrajen napajalnik, po novem ni več tradicionalno črn (standardno je bel, v določenih omejenih različicah pa tudi drugih barv), malenkost tišji in zmogljivejši, predvaja ploščke UHD blu-ray, prikazuje sliko v ločljivosti 4K (2160p) in zna na ustrezen televizor pošiljati signal HDR, če je vsebina prava. Kaj od tega bi Microsoft lahko udejanjil že pred tremi leti je stvar debate, verjetno so komponente v tem času uspeli nekoliko zmanjšati, da je lahko ohišje bolj estetsko in zasede manj prostora. Za obe zveneči kratici pa je bilo takrat še malo prezgodaj. Danes sta realnost, v prodaji so skorajda samo še televizorji z ultravisoko ločljivostjo, pa tudi za visok dinamični razpon je podpore vse več. Kdor si (že) lasti televizor 4K, bi vsekakor ob nakupu konzole moral imeti v izboru samo Xbox One S ali PS4 Pro. Ostale, kljub temu, da vsi Playstationi četrte generacije po novem podpirajo HDR, so ostale zadaj, v dobi ločljivosti Full HD.

V osnovi je novinka še vedno enaka konzola, zmogljivosti so le za malenkost večje, pač toliko, da prebavijo ločljivost 4K. Ampak na vseh Xboxih One tečejo iste igre, razlika je lahko samo v lepšem prikazu na modelu S. Tudi vmesnik je že znan, ampak tudi ta v lepši, bolj čisti izvedbi, ker je ločljivost, če uporabnik tako nastavi, vedno 2160p (torej 4K oz. UHD). Možno je celo nastavljati barvno globino zaslona (8-, 10- ali 12-bitno). Kot rečeno, prikaz je vedno v 2160p, tako v izbirnikih, kot v igrah. Te so res v osnovi narejene za ločljivost 1080p, a konzola izvaja sprotno pretvarjanje v višjo ločljivost. V tej zna vsebine predvajati tudi Netflix, tiste, ki so na voljo v 4K, ne pa (še) Youtube ali Amazon Prime Video, ker njuni aplikaciji še nista ustrezno prilagojeni.

Opazno razliko naredi tudi HDR. Iger z njim še ni veliko, tiste, ki so, recimo Forza Horizon 3, pa izgledajo res fantastično. Preprost drsnik za nastavljanje učinka HDR hitro pokaže razliko. Z vključenim tem načinom se vidi veliko več podrobnosti, manj je presvetlitev, četudi je slika svetlejša kot brez visokega dinamičnega razpona. Pa tudi barve so bolj žive in v temnih predelih ostane več detajlov. Je pa res dogajanje večino časa tako hitro, da ni mogoče uživati v vsaki posamezni sceni in njeni lepoti. Filmov na nosilcih UHD blu-ray je za zdaj dokaj malo, vsak naslov stane približno 30 evrov in niso vsi posneti z višjo dinamiko. Je pa Xbox One S ena najcenejših možnosti za njihovo predvajanje, ob tem, da je zraven še konzola in večpredstavnostni predvajalnik. Ne dvomim, da je prihodnost gledanja filmov in serij v pretakanju s spleta in da se ploščki počasi poslavljajo, ampak za zdaj je Microsoftova konzola zelo primeren pripomoček za občasno izvabljanje vzhičenosti med filmskimi večeri. Je pa konzola med predvajanjem teh ploščkov precej glasna, kar je presenetljivo, ker je pri igrah in ostalih opravilih dejansko bistveno tišja od predhodnice. Če je film ustrezno na glas, to seveda preglasi ventilator v konzoli.

Igralni plošček je rahlo prenovljen. Je za odtenek prijetnejši in bolj hrapav na zadnji strani. Predvsem pa ima daljši doseg in bluetooth, zaradi česar ga je mogoče uporabljati tudi z drugimi napravami, denimo igričarskim prenosnikom.  Vanj je mogoče vtakniti še slušalke, da igralec ne moti ostalih v stanovanju, ki že spijo. In če imajo slušalke vgrajen mikrofon – delujejo vsake, priložene pametnim telefonom –, se lahko pogovarja s Cortano. Seveda v angleščini. Baterije se splača hitro zamenjati za kakšne polnilne, ker ne zdržijo prav veliko celonočnih igralnih seans.

Skupaj z novo konzolo so Microsoft in partnerji začeli s pravo ofenzivo novih iger, naslovov je veliko, ni pa velike raznolikosti v zvrsteh. Prevladujejo strelski pohodi (Gears of War 4, Titanfall 2, …), dirkanje (Forza Horizon 3, WRC 6, …) in igre z žogo (Fifa 17, PES 2017, NBA 2K17). Seveda pa se da najti tudi marsikaj drugega, od arkad do miselnih iger in strategij. Če me kaj moti pri tej igričarski platformi, je to nerazumno pogojevanje nadgradenj. Če je na voljo nadgradnja za konzolo, jo je treba namestiti takoj, drugače je zadevo mogoče uporabljati samo v nepovezanem (off-line) načinu. Nadgradnja pa lahko traja tudi pol ure in več. In če je na voljo update za igro, ga je tudi treba namestiti, preden se sploh lahko začne igranje. Paket je lahko velik pet in več gigabajtov. Nasploh so igre ogromne. Posamezna lahko na disku zasede 50 GB in če je treba to potegniti s spleta, lahko traaaja, četudi je večino iger mogoče pognati že nekje na polovici pretakanja. Za uživanje s to konzolo je priporočljivo imeti hiter priključek v internet in speljan kabel do nje ali pa vsaj 5 GHz brezžično omrežje. In resnejši igričarji naj posežejo vsaj po različici s terabajtnim diskom. Osnovna ima 500 GB.

Microsoft Slovenije še vedno ne priznava kot države, kjer bi bilo legitimno uporabljati Xbox. Vseeno pa ni problema, če igralec izbere Nemčijo, Veliko Britanijo ali kakšno drugo državo. Fino je samo, če ima kreditno kartico iz te države, drugače se lahko kaj zaplete pri nakupih v trgovini za aplikacije in igre (store).  Zadeve v osnovi delujejo, niso pa prilagojene naši državi, vključno z navidezno pomočnico Cortano. Zanimivo je, da je mogoče celo kupovati in gledati filme in serije, ki pa bodo, če je kot država nastavljena Nemčija, večinoma sinhronizirani, torej neuporabni.

Po mojem mnenju je Xbox One S trenutno optimalen nakup med konzolami. Za 300 evrov, kolikor zadeva z eno igro stane v tujini (v Sloveniji je običajna cena 320 evrov), v kakšnih akcijah še za manj, noben Playstation ne ponuja toliko. Stari Xbox One je konkretno slabši, zato je v vsakem primeru vredno dati tistih nekaj evrov več za novi model. Playstation 4 Pro za 400 evrov prinaša večjo zmogljivost in igre v 4K (ne pa predvajanja ploščkov UHD blu-ray), ampak sto evrov predstavlja že za tretjino višji strošek nakupa, kar si bodo verjetno znali osmisliti samo najbolj zagreti igričarji. Za vse ostale, željne cenovno dostopne dnevnosobne zabave z res lepo sliko, pa je nova škatla x idealna izbira.

The post Xbox One S: Skoraj idealna konzola appeared first on Tehnozvezdje.