Za iPhone običajne velikosti – to že nekaj let pomeni 6,1-palčni zaslon in manjše mere od skoraj vseh androidnih modelov – je nasvet popolnoma jasen. Iphone 14 ne prinaša ničesar zaznavnega niti na spisku lastnosti, še celo procesor je enak, kaj šele v uporabniški izkušnji, zato je najbolje namesto vstopnega s 128 GB podatkovnega pomnilnika za enako ceno kupiti lanski iPhone 13 z 256 GB. Morda se v kakšni »črnopetkovski« akciji pojavi še s kakšnim popustom. Malo verjetno, toda izključeno ni.

Situacija z večjim, 6,7-palčnim zaslonom, ni tako enostavna, in tudi precej dražja od okroglega »jurja«, kolikor znaša postavka za zgornje priporočilo. Cena za model Plus se začnejo malo nad 1200 evri, za Pro Max pa je treba odšteti najmanj poldrugega tisočaka in še nekaj desetakov zraven. V obeh primerih še vedno z mizernimi 128 GB prostora za podatke. Skok na 256 GB? »Ni problema, to bo še dodatnih 140 evrov, lepo prosim.« Skoraj 1400 ali 1700 evrov. O 512 GB ali 1 TB raje sploh ne bi, ker so cene stratosferske. Morda razumem postavko dva tisoč evrov pri kakšnem prepogljivem, toda česa takega Apple v ponudbi še nima in tudi ne pričakujem, da bi kmalu imel.

Letošnja edina prava novost, iPhone 14 Plus, pa še to le to velikosti »osnovnega« nivoja, ki prej ni imel velikozaslonskega predstavnika, je sicer zelo prijeten in uporaben telefon. Kot sem zapisal v testu, je kombinacija uporabne velikosti zaslona, dolgožive baterije in prijetno lahkega ohišja v svetu Applovih telefonov edinstvena. Predvsem slednje je tisto, kar ga loči od modela Pro Max. Je bistveno lažji in prijetnejši za uporabo. Še posebej za koga, ki nima ravno velikih in/ali gozdarskih dlani. Tudi nasploh je dovolj dovršen izdelek, da si zasluži svoj naziv, če že ne cenovne postavke.

Pa vendar je težko spregledati, kaj vse so pri Applu izpustili v primerjavi s Pro Max-om. Teleobjektiv, hitrejše (pa tudi počasnejše) in dinamično prilagodljivo osveževanje zaslona ter »dinamični otok« namesto zaslonske zareze so samo najbolj očitne lastnosti. Potem so tu še druge, nekatere razkrije šele uporaba, kot so zmožnost zapisovanja fotografij in videov v nestisnjeni format (ProRAW in ProRes), svetlejši zaslon, ki lahko tudi ves čas prikazuje informacije (t. i. vedno vklopljen zaslon), tipalo glavnega fotografskega objektiva z 48 milijoni pik, tipalo razdalje (ToF), še malo bolj kakovostni zvočniki in seveda letošnji, za približno 10 odstotkov zmogljivejši procesor. Spodobi se, da je pri razliki 300 evrov seznam dolg, a treba je naravnost povedati, da so nekatere razlike povsem namenske, da kupce preusmerijo k dražjemu modelu.

Koliko se vse to pozna v praksi, je seveda vprašljivo. Kakovost fotografij se ne razlikuje tako zelo, kot morda kdo misli in pričakuje. Niti z glavnega objektiva in sploh ne s širokokotnega. Največja razlika je pri zumu, kjer se seveda pri trikratni vrednosti Pro Max zanaša na zelo dober teleobjektiv, a tudi vse ostale, pridobljene digitalno, izkazujejo boljšo kakovost. Zajemanje v ProRAW pa daje še dodatno fleksibilnost in možnosti uporabnikom, ki vedo, kaj iz tega lahko potegnejo. Enako pri videu, kjer je ProRes odlična osnova za profesionalce in tudi ostale napredne snemalce. Zaradi dinamičnega osveževanja je pregledovanje kakršnih koli vsebin ali igranje iger bolj uživaško. Dinamični otok ima potencial za zmerno uporabnost, tako za prikazovanje informacij kot za hiter dostop do nečesa, kar teče v ozadju. ToF in Lidar omogočata obogateno resničnost, zaslon pa je na soncu najsvetlejši, kar sem jih doslej videl v pametnih telefonih.

Vse našteto resda pomeni noro visoko ceno, a vendar tudi zadostne prednosti za odločitev za Pro Max namesto za Plusa. Kolikor mi je slednji uporabniško všeč, pa se mi z vidika vrednosti za denar zdi najslabši nakup od vseh. Lanskih modelov v tej velikosti žal ni več, razen med rabljenimi. Kdor si lahko privošči ali zaradi svojega dela lahko upraviči nakup Pro Maxa, naj ga kupi in potem intenzivno uporablja vsaj naslednja tri leta, še raje dlje. Tistim, ki jih mika Plus, pa svetujem, naj vseeno poskušajo zdržati z manjšim zaslonom – vseeno ni tako zelo majhen – in posežejo ali po običajni trinajstici ali po 14 Pro, odvisno od proračuna in od tega, koliko so jim pomembne prej opisane lastnosti. Alternativa je seveda tudi kateri od androidnih predstavnikov, denimo Samsungova Galaxyja S22+ in S22 Ultra (verjeli ali ne, bi sam raje odločil za prvega), Vivo X80 Pro, Honor Magic4 Pro ali Huawei Mate 50 Pro, če kupec ni navezan na operacijski sistem ali ekosistem naprav istega proizvajalca.

Hvala Telekomu Slovenije, ki je posodil iPhone 14 Plus, in podjetju iStyle, ki je posodilo iPhone 14 Pro Max.

The post SOBOTNO IZBIRANJE: Kateri velik iPhone, če sploh? appeared first on Tehnozvezdje.

Oblikovno kakšnih presenečenj ni. Iphone 14 Plus je enak kot običajna štirinajstica, le večji, pa tudi zelo podoben kot iPhone 14 Pro Max. Toda pred slednjim ima gromozansko prednost – 37 g. Za toliko je lažji in zaradi odlične razporeditve mase se v roki zdi še lažji. Za tri grame je uradno lažji celo od bistveno manjšega iPhona 14 Pro in zaradi tega ga je navkljub velikosti res prijetno uporabljati. Oglati robovi ne motijo, nikamor ne pritiska, hkrati pa je zaslon toliko večji kot pri manjšem modelu, da se pri vsebini in pri sami izkušnji branja, pregledovanja strani ali omrežij, igranja in gledanja bistveno pozna. Očem se ni treba naprezati in vsebine pridejo bolj do izraza. Menda sicer tudi tokrat kupci ostajajo pri »klasiki«, čeprav sem sam absolutno za Plusa, vendar je razlog verjetno drugačen kot pri Miniju. Ta je bil za marsikoga res premajhen (manjšina je seveda želela ravno to velikost), medtem ko se novinec večini zdi predrag. Kar seveda drži, pa tudi lanskega, cenejšega modela, ni na voljo, zato se z vidika zmogljivosti vsekakor za podoben denar zdi boljši nakup iPhone 14 Pro. Včasih je pač Apple sam sebi največji sovražnik, morda namensko žrtvuje določen model v prid drugega ali pa ima preveč modelov v ponudbi in bi bila v bistvu dovolj en manjši in en večji.

Tezo, da bi morali »zliti« izvedbi Plus in Pro Max v eno samo, po možnosti z lažjim in prijetnejšim aluminijastim ogrodjem prvega, namesto z jeklenim drugega, potrjuje tudi večina ostalih lastnosti telefona, ki ga opisujem. Njegov zaslon je izvrsten. Živahen, pravih barv, z odlično svetilnostjo in kontrasti, podporo za vsebine HDR, vendar brez hitrega osveževanja. Tudi s 60 Hz vsebina presenetljivo lepo drsi po zaslonu, ni opaziti veliko zatikanja ali vlečenja senc, vseeno pa bi bilo z 90 ali 120 Hz (po možnosti dinamično prilagodljivo) zagotovo še lepše in tudi spodobilo bi se, glede na ceno. Na androidni strani že nekaj časa vsi novi telefoni nad 500 evri ponujajo hitrejše osveževanje od standardnega 60-herčnega. Malce zguljena je tudi že zareza, ki so jo seveda v obeh Pro-jih nadomestili s precej bolj atraktivno idejo »dinamičnega otoka«. Ta sicer še ni zaživela povsem tako, kot so si morda ali celo verjetno v Applu zamislili in morda nikoli ne bo, pa vendar sprednja stran telefona z njo izpade bolje in še potencialno uporabna je. Zareza je zgolj tam in zavzema prostor, daje pa ničesar, če odmislimo odklepanje z obrazom (to še vedno funkcionira perfektno) in zajemanje selfijev. No, vsaj igra Zadeni otok deluje tudi na tovrstnih iphonih. Malo telefonov premore tako dobre zvočnike. Zvok je res kakovosten, zlahka prekaša tudi kakšne cenejše samostojne zvočnike bluetooth, ne manjka mu basov, kot je pogost pojav drugod, prav tako ima zelo lepe in polne srednje in visoke tone.

Dejstva, da Plusa, tako kot manjšo štirinajstico, poganja lanski procesor A14 Bionic namesto letošnjega A15 Bionic, med običajno uporabo ne bo nihče opazil. Merilni programi, kot je Geekbench, pokažejo za približno 10-odstotno »pohitritev« v modelih Pro s čipom A15, morda najbolj zahtevne igre tečejo s kakšno sličico na sekundo več, toda hitrost odpiranja aplikacij, preklapljanja med njimi, pa tudi delovanja znotraj njih, denimo uveljavlja filtra čez fotografijo, je v moji zaznavi in tudi, če bi ročno meril s štoparico, enaka. Prav tako ne dvomim, da bo telefon še čez pet let v zmogljivostnem pogledu popolnoma sodoben. Hkrati je še izjemno varčen. Tudi med fotografiranjem ali snemanjem so odstotki padali počasneje kot pesek skozi peščeno uro. Pri branju spletnih strani, pregledovanju družabnih omrežij in gledanju videa je prav tako porabil precej manj kot deset odstotkov na uro. Tako sem do konca dneva, če sem zjutraj začel na 100 odstotkih, napolnjenost baterije zbil na nekje med 50 in 60 odstotkov. Pa se nisem pri uporabi prav nič »držal nazaj.« Mislim, da za večino uporabnikov nikakor ni nepredstavljivo, da ga bodo polnili na dva dni. Kar je v redu z dveh vidikov. Ne samo zato, ker se ni treba preveč obremenjevati s tem, ampak še zaradi počasnosti samega postopka. Tu bi Apple res lahko stopil v korak s časom in omogočil polnjenje z vsaj 33 ali 40 W namesto z največ 20 W. Večinoma sem ga sicer polnil brezžično, ker se poskušam počasi znebiti kablov Lightning, a tudi to gre izjemno počasi.

Fotografsko je Plus zelo dober, v snemanju videa pa odličen. Tudi tu lahko nadaljujem pritoževanje, da bi za dobrih 1200 oz. skoraj 1400 evrov (za 256 GB, kar bi morala biti osnovna velikost podatkovnega pomnilnika) pričakoval teleobjektiv ali vsaj tipalo s toliko megapikami, da omogoča nekaj spodobnega digitalnega zuma, pa nismo deležni ne enega ne drugega, vendar bom vseeno dal poudarek na opažanje, da se nad tistim, kar dejansko ponuja, skorajda ni mogoče pritoževati. Oba objektiva zadaj, glavni in ultraširoki, skrivata preizkušeni 12-milijonski tipali. Obdelavo signala z njiju vsakič nekoliko dodelajo, pretežno na bolje, tokrat z dodatnim ostrenjem za moj okus tudi rahlo na slabše, toda rezultati so še vedno na takem nivoju, kot jih od (dragega!) iPhona pričakujem. Predvsem zanesljivi in konsistentni, pa tudi z dobro dinamiko, detajli, osvetlitvijo in barvnimi nastavitvami. Podobno kot (nekoč) Pixel, tudi ta telefon raje naredi temnejšo in kontrastnejšo fotografijo kot da bi tvegal presvetlitve. Ultraširoki pogled, jasno, ni na enaki kakovostni ravni, a je vseeno med boljšimi, predvsem pa ohranja skorajda povsem enake barve. Digitalni zum je pri dvakratni vrednosti še presenetljivo dober, mogoče celo pri trikratni, vendar se kmalu začne poznati, da ni presežnih pik na tipalu pri modelih Pro. Način ProRAW ni na voljo, dvomim pa, da bo to motilo veliko kupcev tega telefona. Komur je pomembno zajemanje nestisnjenih fotografij, verjetno že v osnovi razmišlja o tem, ali naj se odloči za Pro ali Pro Max.

Applovi telefoni snemajo najboljši video med vsemi mobilnimi napravami. To velja že leta, linija iPhone 14 trditev samo še dodatno potrjuje. Niti telefoni z veliko večjimi tipali tega za zdaj niso uspeli demantirati. Tukaj resda ni take globinske neostrine, kot jo zmore denimo Xiaomi 12S Ultra, toda kakovost prikaza v kakršnih koli razmerah in s katerim koli objektivom (res sta tukaj samo dva) je res odlična, na voljo nista zgolj izbiri med 30 in 60 sličicami na sekundo, temveč še 24 in 25 (sploh slednje res pogrešam pri skoraj vseh telefonih), pa tudi 120 fps, še vedno v razločljivosti 4K, za zelo upočasnjene posnetke, in tudi možnost snemanja videa HDR v formatu Dolby Vision. Tudi tu manjka nestisnjen format ProRes, ki ga obvladajo modeli Pro, je pa na voljo snemanje z umetno zamegljenim ozadjem (Cinematic video) tudi v 4K. Sicer pa je tule primer videa, posnetega z iPhonom 14 Plus, pri čemer sem, kot rečeno, za nabiranje materiala zanj porabil komajda kaj baterije in telefon se ni nič segreval.

O povezljivosti in programski opremi tokrat ne bom dolgovezil, vse je znano in enako kot pri ostalih Applovih mobilnih napravah. Kar je moteče in seveda škoda, je popolna odsotnost optimizacije začetnih zaslonov, ki pokažejo povsem enako vsebine kot najmanjši iPhone. Smešno, trapasto in žalostno, vendar pritoževanje nima nikakršnega smisla in učinka, ker v Applu razmišljajo povsem drugače, kot razmišljamo dejanski uporabniki.

Vseeno, če me vprašate, kateri iphone bi najraje uporabljal, je 14 Plus trenutno moj favorit. Hkrati je tudi dokaz, da je mogoče tudi na starejši tehnološki osnovi sestaviti mobilnik, ki kot celota funkcionira celo v zgornjem razredu. Toda vseeno je to »lanski« model z letošnjo, bistveno višjo ceno, ki jo v resnici težko s čimer koli upraviči. To zelo jasno sporočajo tudi kupci, saj ima daleč najslabše prodajne številke od vseh štirih novih modelov (pa tudi od nekaterih predhodnih). Ker v Applu velikost še vedno pojmujejo kot prestižno lastnost, bi res lahko razmislili o združitvi modelov Plus in Pro Max v enega samega. Plus je namreč v osnovi zgolj Pro Max brez hitrega osveževanja zaslona in teleobjektiva (pustimo podrobnosti, kot so dinamični otok, material ogrodja in izbira procesorja, pri katerem je verjetno večjo vlogo kot kaj drugega imela dobavljivost) in kdor ga bo kupil, bo pogrešal ravno to dvoje.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Daleč najbolj prijeten velik iPhone
• Zelo lep in svetel zaslon
• Baterija zlahka zdrži dva dni običajne uporabe
• Zelo dobre fotografije in odličen video

GRAJAMO:

• Počasno polnjenje
• Zaslon z osveževanjem 60 Hz se za tako ceno ne spodobi
• Foto-video sklopu manjka teleobjektiv ali vsaj glavni tipalo z več megapikami
• Cena je absolutno previsoka, še posebej pa glede na vgrajeno (ne ravno najnovejšo) tehnologijo

Hvala Telekomu Slovenije, ki je posodil iPhone 14 Plus, in podjetju iStyle, ki je posodilo iPhone 14 Pro Max.

The post Apple iPhone 14 Plus: S samo dvema »dopolnitvama« bi postal Pro in idealen iPhone appeared first on Tehnozvezdje.

S 14 ne pridobite veliko

Najbolj osnovni model, če mu lahko tako rečemo, in tudi še vedno osrednji, je letos doživel tako minimalne spremembe in izboljšave, da jih še za kozmetične težko označimo. Celo procesor je ostal enak kot lani. Kamere so menda pridobile nekaj na sposobnosti zajemanja svetlobe, a glavni novosti sta drugačno, za moj okus bolj agresivno obdelovanje signala z več ostrenja robov, in akcijski način snemanja, ki bi lahko kar resno konkuriral namenskim akcijskim kameram. Večinoma smo ga preizkušali na 14 Pro Max, rezultate si lahko ogledate v videu, a tudi tu so skorajda enaki. Še vedno manjka teleobjektiv, prav tako fotografiranje v načinu RAW, tudi novega glavnega tipala z 48 milijoni pik sta bila deležna samo modela Pro. Zaslon je zelo lep in svetel, a še naprej z zgolj 60-herčnim osveževanjem, kar se vidi pri pomikanju vsebine čezenj.

V temeljih to ostaja dober, zmogljiv telefon, kvalitetno narejen in tisto, kar omogoča, počne na visokem nivoju. Toda ob še višji ceni vse težje upravičuje očitne pomanjkljivosti v primerjavi z modeloma Pro in konkurenco.

Za tiste, ki pogledujete proti štirinajstici, torej ne-Pro, je nasvet dokaj enostaven. V »običajni« velikosti ga res nima smisla kupovati. V praksi je povsem enak telefon kot lanski iPhone 13, ki je za razliko od Pro-jev ostal v prodaji, z minornimi spremembami pri fotografiranju, ne nujno na bolje, satelitskim klicem v sili, ki zunaj ZDA in Kanade (še) ne bo deloval, boljšo popravljivostjo (enostavno se odpre tudi hrbtišče, ne zgolj zaslon), novo vijolično in malo drugačno (svetlejšo) modro barvo. Predhodnik je v osnovni izvedbi s 128 GB podatkovnega pomnilnika približno 175 evrov cenejši, z več gigabajti se razlika še bolj približa dvestotim evrov. Raje jih porabite za kaj drugega. Če vam je do večjega zaslona, potem je seveda mogoče izbirati zgolj med prihajajočim 14 Plus in katerim od modelov Pro Max. Prvega bomo lahko ocenili šele oktobra, nadejamo pa se, da bo zaradi bolj znosne mase za držanje prijetnejši kot res masivni 14 Pro Max. Ljubitelji Minija letos niste bili deležni novega modela, povsem verjetno ga sploh ne bo več, zato je 13 Mini najbrž zadnja priložnost za nakup zmogljivega telefona takih mer.

Pro skriva nekaj zanimivih novosti

Razlika med spodnjo in zgornjo linijo je letos verjetno večja kot kadarkoli v zadnjih nekaj letih. Modela Pro sta pridobila že omenjeno novo fotografsko tipalo, neverjetno svetel zaslon in možnost njegove zatemnitve za stalno prikazovanje vsebine v zaklenjenem načinu (»vedno vključen zaslon«, ki ga konkurenca, resda na drugačen način, ponuja že najmanj desetletje), akcijski način snemanja (največ v razločljivosti 2,8K) in kinematografski video v 4K, novo implementacijo sprednjih kamer in tipal, namesto zareze, imenovano dinamični otok, pa tudi nov procesor s približno 10- do 15-odstotnim dvigom zmogljivosti.

Na zunaj je najbolj opazna novost otok, črnina na zaslonu, ki so jo lepo izrabili za prikazovanje določenih informacij in hiter dostop do tistega, kar teče v ozadju (npr. glasba ali navigacija). Rešitev je zanimiva in elegantna, koliko jo bodo izkoristili razvijalci aplikacij, pa bomo šele videli. O foto in video novostih več v videu, so pa tako pozitivne kot negativne. Zatemnjevanje zaslona mi je manj všeč kot klasično prikazovanje zgolj določenih elementov na povsem črnem. Moti tudi običajna Applova averzija do omogočanja kakršnega koli uporabniškega prilagajanja.

Kdor ima 13 Pro ali 13 Pro Max naj ga veselo uporablja naprej, čas za zamenjavo bo morda prihodnje leto oz. takrat, ko Apple končno uvede priključek USB-C in morda tudi omogoči hitrejše polnjenje. Za lastnike modelov 12 Pro in 12 Pro Max bi morda bilo kaj motivacije za nadgradnjo, kajti spremembe pri kamerah, zaslon z višjim in dinamičnim osveževanjem in še kakšna novost niso povsem za odmet. Toda po komaj dveh letih znova upravičiti res visoko ceno, bo kar težko. Kdor pa je na modelih 11 ali starejših, bo verjetno počasi začel razmišljati o zamenjavi.

Za nakup iPhonov v operaterskih paketih obiščite A1 Slovenija, v prosti prodaji pa iStyle. Obema podjetjema se zahvaljujemo za testne telefone!

The post Prvi konkretni vtisi o novih Applovih telefonih (#video) appeared first on Tehnozvezdje.

Kadar je določen proizvajalec nečesa dovolj dominanten na svojem področju, se v njegovih izdelkih raje prej kot slej pokaže, da se mu ni treba več tako truditi, kot takrat, ko si je šele utiral pot na vrh. Aktualen tovrstni primer so najnovejši Samsungovi preklopni telefoni. Korejsko podjetje v Evropi in severni Ameriki v tem segmentu nima konkurence, zato so lahko izboljšave in dodelave pri četrti generaciji minimalne. Taktika popravljanja svetovnega rekorda v skoku s palico centimeter po centimeter. Ravno toliko, kot zadošča, zaslužki so na ta način največji.

Še bolj očitno lahko z lagodnim tempom pljujejo pri Applu. Do določene mere zagotovo zasluženo, kajti v mnogočem je napravam tega podjetja treba priznati tehnološko in uporabnostno odličnost, tudi superiornost. Vendar delno tudi zaradi drugih prijemov, ki zdaj omogočajo izkoriščanje določenih dejstev. Zaprtosti »vrtička«, enormnega števila uporabnikov, ki zlepa ne bodo zamenjali platforme, pasivnosti regulatorjev in zakonodajalcev, pa tudi premalo odločne in v nekaterih primerih načrtno ohromljene konkurence.

Applu tako na mnogih področjih preprosto ni treba. Ni mu treba omogočiti določenih funkcionalnosti, odpreti ključnih delov svojih platform za konkurenčne ponudnike, pomembno izboljševati prodajne palete in nasploh početi česarkoli, kar bi v očeh vodstva korporacije ogrozilo prodajo in s tem prihodke. Poglejmo nekaj primerov, česa vsega Applu ni treba.

Uvesti vsaj ene konkretne novosti v iPhone 14

Telefona iPhone 14 in iPhone 14 Plus sta pretežno identična lanski trinajstici, seveda z izjemo velikosti pri Plusu, saj ta s 6,7-palčnim zaslonom za ljubitelje »velikih« nadomešča Minija, ki je prepričal premalo zagovornikov »majhnih«. Procesor z enim grafičnim jedro več, možnost satelitskega klica na pomoč, ki bo delovalo zgolj v ZDA, nekoliko boljša vrednost zaslonke pri fotografskih objektivih in določene izboljšave kot posledica leto dni novejše programske opreme (kar bi lahko z nadgradnjo omogočili tudi na starejših, če bi želeli) so komajda dovolj velik razlog za uvedbo novega modela. Seveda nekateri zagovarjajo, da je v ospredju uporabniška izkušnja ali da nasploh ni potrebe po novih telefonih vsako leto, toda ti isti bi verjetno raztrgali Samsung ali Xiaomi, če bi predstavila pretežno nespremenjen telefon in ga hkrati še predstavljala kot pomembno izboljšanega.

Vgraditi zaslona s hitrejšim osveževanjem

Več kot 60 Hz za lepše pomikanje vsebine po zaslonu pri Applu še naprej ostaja domena modelov iPhone Pro in iPad Pro. Osnovna telefona iPhone 14, četudi zanju zahtevajo več kot tisoč evrov in zdaj vsak drug telefon za polovico nižjo ceno ponuja najmanj osveževanje z 90, če ne s 120 Hz (morda ne dinamično spremenljivo, pa vendar), ostaja pri stari vrednosti.

Ponuditi kaj novega v Apple Watch 8 ali SE

»Novi« uri sta prav tako v veliki meri enaki starim. Osmica prinaša temperaturno tipalo, ki so ga nekateri konkurenti uvedli že pred časom, a še niso ugotovili, kaj bi s podatkov o temperaturi na povrhnjici kože počeli. Apple ga bo očitno izkoristil (skupaj z drugimi podatki) za določanje, kdaj se pri uporabnici dogaja ovulacija. Medtem ima novi model SE večji zaslon in izboljšana tipala v primerjavi s starim, ki je v prodaji vztrajal več let.

Omogočiti povezovanja ur z androidnimi telefoni

Apple Watch ostaja, verjetno za vedno, uporabna izključno v povezavi z iPhonom. Seveda namerno, kajti kdor jo želi nositi, naj si omisli še telefon z jabolčnim znakom in tako k milijardnim dobičkom prispeva še dodatnega tisočaka ali več.

Posvojiti tehnologije RCS kot nadomestka za SMS

V Evropi se tehnologija RCS (Rich Communication Services), ki na nivoju operaterske storitve zamenjuje stari SMS (in MMS), še ni prijela, toda v ZDA na androidnih telefonih živi. Vendar Apple, kljub temu, da bi jo zlahka integriral v svoj iMessage in sporočila v drugi tabor pošiljal prek tega protokola namesto kot sms-e, zanjo noče niti slišati. Tako lahko še naprej nalašč prikazuje zelene oblačke namesto modrih in s tem, kot je te dni javno priznal prvi mož podjetja Tim Cook, sili ljudi v nakup iPhona.

Omogočiti konkurence sistemu Apple Pay

Edini način, da finančna ustanova svojim komitentom ponudi možnost brezstičnega plačevanja z iPhonom in Apple Watch, je prek storitve Apple Pay. Tehnologija NFC v »jabolčnih« napravah je namreč delno zaklenjena, zaradi česar v več državah potekajo postopki na sodiščih in pred varuhi konkurence, tudi Evropska komisija se ukvarja s tem, vendar še nikjer niso razsodili, kaj šele zapovedali Applu, naj se ne obnaša monopolno.

Znižati marže in omogočiti drugih plačilnih sistemov

Tudi v primeru tržnice App Store ter možnosti plačevanja za digitalne dobrine je Apple na svoji platformi absolutist. Pobira 30-odstotno provizijo in dovoli en sam plačilni sistem – svoj.

Opravičevati se za prikazovanje že zdavnaj videnega kot lastnih inovacij

Kalifornijsko podjetje zelo rado toži vsakogar, ki od njega kaj »skopira«. Toda enako ali še raje posvoji tuje ideje in jih prikazuje kot svoje fantastične inovacije. Lani denimo zaslone mini LED, letos fotografska tipala z združevanjem pik (v androidnih telefonih že najmanj pet let), prikazovanje informacij na izključenem zaslonu (v telefonih Nokia že pred približno 15 leti), drsanje po »peclju« slušalk za spreminjanje glasnosti (Huawei).

Končno preiti na priključek USB-C

Zaradi evropske uredbe bodo to najkasneje čez nekaj let morali storiti, do takrat pa raje frustrirajo kupce s počasnim polnjenjem in prenosom fotografij ter videov na računalnik, kot da bi se odpovedali lastnemu standardu, ki ga nadzorujejo in pri katerem pobirajo pristojbino za izdelovanje združljivih dodatkov.

Z velikostmi zaslonov namiznih računalnikov iti v korak s časom

Računalniški monitorji so že leta pretežno 27-, 32- ali 34-palčni, tudi večji, toda iMac je lani z novo generacijo zrasel z 21,5 na orjaških 23,5 palcev zaslonske diagonale.

Težko je oporekati Cooku in drugim predstavnikom korporacije, da je integracija različnih naprav v lepo delujočo celoto najboljša v industriji. Vendar ta ni zgolj posledica tega, da skoraj vse razvijajo sami in to lahko najbolje optimizirajo, ter da ne predstavijo vsakih 14 dni novih izdelkov, kot jih nekateri kitajski konkurenti, temveč gre tudi na račun aktivnega truda, da uporabniki ne bi imeli nikakršnih alternativ. Določene od zgornjih potez so povsem legitimne in zgolj posledica kapitalistične miselnosti, pri drugih se poleg slednje da najti tudi element zlorabe monopola. Toda potrditi ga bodo morali regulatorji. Vsaj do takrat in dokler ne bodo ali uporabniki začeli bolj pogosto pogledovati h konkurenci ali posamezne države »zaščitile« svojih proizvajalcev, kot je pred dobrimi tremi leti storila ameriška vlada (in zaustavila prodor Huaweija proti vrhu), Applu marsičesa še naprej ne bo treba.

Fotografiji: Apple

The post Applu enostavno ni treba appeared first on Tehnozvezdje.

Na spodnjem delu ponudbe, če lahko tako rečemo, kajti oba bosta že v izhodiščni izvedbi presegla cenovno mejo tisoč evrov, sta torej modela iPhone 14 in iPhone 14 Plus. Slednji, s 6,7-palčnim zaslonom, zamenjuje slabo prodajanega Minija. Ker večina pač hoče velike telefone z velikimi zasloni. Z izjemo nove dimenzijske opcije na strojni ravni ni veliko novega, verjetno celo najmanj v celotni zgodovini naprav iPhone, kajti še procesor so obdržali lanski A15 Bionic in to predstavili kot »transplantacijo« iz lanskih modelov Pro, čeprav sta tudi iPhone 13 in iPhone 13 Mini seveda imela točno ta sistem na čipu. Menda so izboljšali hladilni sistem in zagotovili še daljše trajanje baterije, pri čemer se bo najbrž še najbolj poznala večja kapaciteta, ki jo omogoča večje ohišje modela Plus.

Zaslona sta kajpak OLED, z nedvomno dobro barvno pravilnostjo in najvišjo svetilnostjo 1200 kandel, vendar tudi še naprej zgolj 60-herčnim osveževanjem. Prav tako ta dvojica ohranja poznano zarezo v zaslonu. Glede kamer tudi ni večjih sprememb, z izjemo boljših vrednosti zaslonk, kar pomeni, da lahko tipala dobijo več svetlobe. Kot običajno so izboljšali tudi obdelavo signala s tipal, zaradi česar lahko uporabniki pričakujejo nekoliko boljše rezultate, še posebej pri fotografiranju v slabi svetlobi. Medtem ko bo pri snemanju videa verjetno komu prišlo prav večosno umirjanje slike.

Edina resna strojna novost je možnost povezave s sateliti za pošiljanje sporočil v krizni situaciji (SOS), kar pa zahteva jasno nebo in odsotnost kakšnih ovir za signal, poleg tega pa bo storitev na voljo zgolj v ZDA in bo po dveh letih od nakupa telefona postala plačljiva. V ZDA novi telefoni tudi ne bodo več imeli pladnja za kartico SIM, temveč bo edina možnost eSIM.

Na voljo bo pet barv – črna, svetlo modra, svetlo vijolična, bež in rdeča.

Pro kamere, amaterski prenos datotek

Iphone 14 Pro in iPhone 14 Pro Max, ki se bosta cenovno »otvorila« nekje pri 1400 evrih, sta tokrat tudi oblikovno drugačna. Stanjšali so robove okrog zaslonov in namesto zareze oblikovali »pilulo«, kamor so skrili celotno tehnologijo za odklepanje z obrazom in selfijevsko kamero. Okrog tega pa so si zamislili prilagodljivo velik zaslonski predel, ki mu rečejo Dynamic Island (dinamični otok), kjer se bodo prikazovale različne informacije. Tudi ta zaslona sta še naprej velikosti 6,1 in 6,7 palcev, zmoreta pa samodejno spremenljiv osveževanje od 1 Hz do 120 Hz, vse do 1600 kandel svetilnosti pri vsebinah HDR in 2000 kandel na soncu, prvič pa iPhone omogoča tudi prikaz informacij na izključenem zaslonu oz. t. i. vedno vključen zaslon.

Procesor je nov, imenovan A16 Bionic, izdelan v 4 nm tehnologiji, torej s še manjšimi osnovnimi gradniki, premore kar 16 milijard tranzistorjev. Toda bolj kot na zmogljivosti so se osredotočili na energijsko učinkovitost ter izboljšave pri zaslonu in kamerah (skozi obdelavo signala in učinkovito delovanje). Pri slednjih so vsaj pet minut predstavitve namenili pojasnjevanju kako deluje novo glavno tipalo z 48 milijoni pik, ki te združuje v gruče po štiri za doseganje večje površine za zajem svetlobe (2,44 µm), omogoča pa tudi izrez za dvakratni zum (skoraj) brez izgube kakovosti pri še naprej standardnem 12-milijonskem končnem zapisu. Zaradi vsega tega bi naključni gledalec dogodka lahko pomislil, »Kako, da se tega še nihče ni spomnil.« In seveda se je, kajti točno tako tehnologijo, edino morda z manjšimi tipali (po površini) proizvajalci androidnih telefonov uporabljajo že približno pet let. V načinu Pro RAW bo sicer, za razliko od telefonov Google Pixel, mogoče shraniti tudi fotografije v izvirni ločljivosti.

Osnovna velikost podatkovnega pomnilnika pri vseh ostaja 128 GB, kar je vsaj za modela Pro premalo, prav tako se še ni poslovil priključek Lightning z ultra počasnim (USB 2.0) prenosom podatkov na računalnik. Tudi tu bo na voljo satelitska povezava, četverica barv pa poleg standardnih črne, bele in »zlate« vsebuje še novo vijolično.

Vsi novi Iphoni, razen Plusa, bodo na voljo 16. septembra. Plus bo sledil 7. oktobra.

The post Iphone 14- »Kako, da se tega ni še nihče prej spomnil?« appeared first on Tehnozvezdje.

Nazadnje je Apple novi iPhone tako zgodaj, na prav isti datum, predstavil l. 2016, takrat je bila to sedmica. Do l. 2011 jih je sicer obelodanil junija ali julija v okviru dogodka WWDC, nato pa je prešel na jesenske termine. Lani je bila predstavitev teden pozneje, 14. septembra, predlani pa – vemo, zaradi česa – šele 13. oktobra.

Dodatni teden naj bi podjetju, tako za Bloomberg poroča in domneva Gurman, zagotovil dodatne prodajne številke v zadnjem koledarskem četrtletju. Hkrati pa ustvaril še nekaj več razmaka z oktobrskim Applovim dogodkom, ko naj bi bili na vrsti novi iPadi ter morda še kakšen Macbook Pro ali Mac Mini. Kot še dodaja Gurman, je kalifornijska korporacija očitno vsaj za svojo najpomembnejšo produktno linijo uspela zagotoviti dovolj sestavnih delov. Gre namreč za več deset milijonov telefonov, kajti povpraševanje ostaja enako močno ali pa se še povečuje. Po nekaterih ugibanjih želijo v Applu nove telefone čim prej poslati na prodajne police tudi zato, da bi prehiteli prihajajočo recesijo, ki bi lahko sledila zadnjim mesecem podražitev.

Ni nujno, da se bo iPhone 14 uspel izogniti podražitvi. Pravzaprav je celo zelo verjetno, da bo, odvisno od modela in različice, za približno 100 do 150 evrov dražji o primerljivega iPhona 13. Ob tem ne bo prav nič nenavadno, če bodo lanski modeli kar ostali na cenah, ki jih imajo že od prihoda na trg. Nekako tako, kot prenosnik Macbook Air M1, ki so mu v ponudbo dodali za dvesto evrov dražjega in v določenih pogledih osveženega s procesorjem M2. Zato je iPhone 13 kot telefon meseca pri Telemachu z malenkost znižanimi cenami lahko povsem smiseln nakup. Še posebej, ker pri novem verjetno ne bo veliko sprememb. Ali pač?

Glavni novosti naj bi bili zmanjšana oz. na dve luknji razdeljena zareza in pa povsem novo tipalo glavne kamere. Apple že vse od modela X oz. l. 2017 naprej pušča zarezo, ki smo se je morali hočeš nočeš navaditi, pretežno nespremenjeno. Zdaj bo vendarle šel nekoliko v androidno smer, toda poleg okrogle luknjice za selfijevsko kamero bo še vedno podolgovata za vse ostalo, kar je potrebno za delovanje sistema varnega odklepanja z obrazom. Vrnitve čitalnika prstnih odtisov se po napovedih dobro obveščenih ne moremo nadejati.

Glavni objektiv bo po letih 12-milijonskega zdaj predvidoma deležen 48-milijonskega tipala. Končna ločljivost bo za uporabnika še vedno enaka, kajti fotografska aplikacija bo združevala pike po štiri skupaj, toda predvsem za možnost digitalnega zuma in za video bo večja izvorna ločljivost prišla še kako prav. Pri ostalih objektivih verjetno ne bo večjih sprememb, tudi ni pričakovati, da bi modela brez oznake Pro dobila teleobjektiv. Navsezadnje bi bil že izboljšan dva- ali trikratni zum z uporabo dodatnih pik na tipalu lep napredek, če bo le izveden podobno dobro kot pri nekaterih drugih znamkah, kot sta Huawei ali Realme.

Največja uganka, poleg priključka, ostajajo zasloni. Velikost bo zagotovo enaka, s to izjemo, da bo model Mini verjetno zamenjal Max. Torej bodo v ponudbi iPhone 14 (6,1 palca), iPhone 14 Max (6,7″), iPhone 14 Pro (6,1″) in iPhone 14 Pro Max (6,7″). Glavno vprašanje je, ali bosta prva dva deležna zaslona s hitrejšim osveževanjem. Če bosta ostala pri 60 Hz, potem bo morda res odpadel glavni razlog za čakanje na novo generacijo, in je povsem vseeno kupiti iPhone 13. Še posebej ljubitelji Minijev verjetno morajo pohiteti.

Še drugi razlog za čakanje bi lahko bila kakšna sprememba v količini osnovnega podatkovnega pomnilnika. Toda »cenejša« modela bosta skoraj zagotovo ostala pri izhodiščnih 128 GB, od tu naprej pa bo na voljo še 256 in 512 GB. Toda za modela Pro bi se spodobilo, da bi ju v osnovi ponudili z 256 gigabajti prostora za podatke. Navsezadnje so to res telefoni za tiste, ki se profesionalno ukvarjajo z videom, fotografijo, družabnimi omrežji in še čim, kar zahteva veliko prostora za podatke, še posebej za video in fotografije. Podobno kot pri osveževanju zaslona pa se Apple ne ozira na mnenja, kaj »bi se spodobilo,« temveč predvsem na svoje finance in na to, kaj se v dobavni verigi da dobiti v dovolj velikih količinah in (predvsem) dovolj hitro.

Evropska unija bo verjetno kmalu zapovedala priključek USB-C v telefonih, toda to bo veljalo šele čez dve leti, zato letošnjih iPhonov nič ne zadeva, tudi tistih prihodnje leto še ne. Toda govorice vseeno pravijo, da iPhone 14 še ostaja na (počasnem) priključku Lightning, česar ne bodo veseli že omenjeni profesionalni uporabniki, z linijo iPhone 15 pa naj bi Apple opravil dokončni prehod na USB-C. Še prej ga bo menda oktobra v polnosti izvedel pri tablicah iPad, kjer zdaj najcenejši model še vztraja pri Lightningu.

Zdi se torej, da bo 2022 še eno prehodno leto za iPhone, a pustimo se presenetiti, morda čez dobra dva tedna prihaja kaj nepričakovanega.

DODATEK (25. 8. ob 8.45): Apple je ameriškim novinarjem razposlal vabila za dogodek, ki se bo dejansko zgodil 7. septembra. Kot običajno bo ob 10h po pacifiškem času, kar pomeni ob 19h po srednjeevropskem.

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Iphone 14 že sredi septembra, koliko pa je še aktualna linija iPhone 13? appeared first on Tehnozvezdje.

Prva večje sprememba pri liniji iPhone 14, o kateri mislim, da ni kakšnega dvoma, je zamenjava modela Mini s še enim Max-om. Tako bodo četverico sestavljali iPhone 14, iPhone 14 Max, iPhone 14 Pro in iPhone 14 Pro Max. Manjša modela bosta imela 6,1-palčni zaslon, oba Max-a pa 6,7-palčnega. Mini je l. 2020, ko so ga uvedli, sicer požel nekaj navdušenja med ljubitelji majhnih telefonov, toda prodaja je bila tako v prvi (iPhone 12 Mini) kot drugi generaciji (iPhone 13 Mini) skromna. Zato bo tokrat Apple poskusil z večjim zaslonom tudi pri izhodiščnem modelu, kajti zdaj je treba za večjo zaslonsko površino kupiti Pro Max, ki je najdražji v celotni liniji, in za marsikoga daleč zunaj razpoložljivega proračuna.

Za koga bo torej ukinitev minija razočaranje, za marsikoga tudi ne. A bolj zaskrbljujoča je informacija tviteraša Shadow_Leak, ki pogosto razkriva skrivnosti še ne predstavljenih telefonov, da bosta znova zgolj modela Pro premogla zaslon vrste LTPO. Ta tehnologija omogoča spremenljivo osveževanje in ker vemo, da Apple noče ponuditi višjega osveževanja od klasičnih 60 Hz, če zaslon ni sposoben te vrednosti dinamično in samodejno spreminjati (zniževati), seveda za varčevanje s porabo baterije, to pomeni, da iPhone 14 in 14 Max ostajata na fiksnih 60 Hz. Že letos sta iPhone 13 in 13 Mini bolj ali manj edina v premijskem segmentu, ki ne ponujata hitrejšega osveževanja, kar je velika škoda, saj navkljub dobri optimizaciji programske opreme pomikanje vsebine po zaslonu ni enako gladko kot na telefonih, ki ponuja osveževanje s 120 Hz ali še celo hitrejše. Seveda bodo nekateri trdili, da ni opazne razlike (kar ne drži) ali da večina kupcev iPhonov ne ve, kaj pomeni hitrejše osveževanje, vendar to ne more opravičiti te Applove odločitve. Seveda je lahko povezana z dobavami, kajti gre za desetine milijonov zaslonov, a vseeno se zdi, da si korporacija lahko privošči uporabo starejših sestavnih delov (kot je ohišje za iPhone SE) zgolj zato, ker njeni uporabniki želijo ostati v ekosistemu, v njem pa ni alternativne izbire. Zgolj upamo lahko, da so te napovedi napačne.

V zaslonu sicer po kar petih letih menda ne bo več razvpite zareze, zamenjala naj bi jo dva izreza, eden v obliki okrogle luknjice, kakršno ima večina androidnih telefonov, predvidoma za selfijevsko kamero, in druga v obliki kapsule, ki bo verjetno vsebovala vsa tipala za odklepanje zaslona.

Sprememba naj bi zadevala še velikost baterije in s tem debelino telefonov, ki naj bi se povečala. Odkar je Apple zapustil dolgoletni glavni oblikovalec Jony Ive, je konec osredotočenosti na estetiko pred vsem ostalim in kar naenkrat so iPhoni med boljšimi v trajanju baterije.

Zanimiva je še napoved, da bosta zgolj modela Pro dobila novi procesor A16 Bionic, druga dva pa lanskega A15. Kaj bo pri teh dveh sploh novega, razen velikosti pri Maxu, je torej veliko vprašanje. Pri čemer analitik Ming-Chi Kuo, vedno zelo dobro obveščen, trdi, da odločitev ni toliko povezana z dobavno verigo kot finančnega vidika. Glede na vse te informacije bi torej moral biti iPhone 14 cenejši. Vendar obstaja tudi možnost, da bo zgolj Apple imel večjo maržo.

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Iphone 14 znova s 60-herčnim zaslonom? appeared first on Tehnozvezdje.

Cene grafičnih kartic so se od začetka 2022. začele nekoliko spuščati. Tako je zdaj mogoče najti Geforce RTX 2060 ali novejšo 3050 med 500 in 600 evri (odvisno od znamke, količine pomnilnika, itd), kar je še vedno drago, a vsaj nekoliko bolj znosno kot celotno lansko leto. Občasno je kje mogoče najti Playstation 5 ali Xbox Series X, tudi situacija s prenosniki je morda za odtenek prijaznejša kupcu, ki bi rad imel nekaj izbire. Vseeno pa se lahko pripravimo kvečjemu na novo poslabšanje kot na nadaljevanje izboljševanja.

Vojna v Ukrajini že terja svoj davek. Naftni derivati, plin (ne samo za ogrevanje, menda tudi v določenih proizvodnih procesih nujni neon) in druge surovine se dražijo ali se njihova razpoložljivost drastično zmanjšuje, s tem se dražijo tudi proizvodnja, transport in še kaj, logistika je ponekod motena ali prekinjena, učinki se že poznajo. Kmalu pa se bodo verjetni tudi (upajmo) začasna zaprtja tovarna na Kitajskem. Tam so se vse od poletja 2020, ko so nekako obvladali začetne izbruhe, držali strategije ničelnega Covida, in tudi imeli spodbudne številke. Toda te so v zadnjih tednih dobesedno ponorele najprej v Hongkongu, zdaj pa dokaj hitro sledijo posamezni predeli Kitajske. Problem je, da prebivalstvo, še posebej starejše, ni niti precepljeno niti »prekuženo«, kot je bilo denimo v Evropi, zato je smrtnost kot posledica ekstremno hitro prenosljivega omikrona visoka. Odziv lokalnih oblasti je pričakovan – zaprtje skoraj vsega, razen najnujnejšega, kar denimo velja za 17-milijonski Šenzen, enega od središč razvoja in proizvodnje zabavne elektronike, ne samo v kitajskem, ampak svetovnem merilu. Vsaj do konca tedna, a povsem mogoče dlje, bodo zaprte tamkajšnje tovarne korporacije Foxconn in drugih. Izpad bodo občutili tako Apple kot druge znamke in nazadnje kupci.

Da situacija še vedno ni taka, kot bi si je želeli tako končni kupci kot proizvajalci, lahko razberemo tudi iz nekaterih nedavnih namigov. Samsungova serija telefonov Galaxy S22 je bila do minulega petka v obdobju t. i. prednaročil, ko so bile cene za približno deset odstotkov znižane, kupci pa (naknadno) dobijo še darilo (slušalke). Po naših informacijah je povpraševanja po teh mobilnikih dvakrat večje kot za lanske predhodnike (Galaxy S21) v primerljivem časovnem obdobju. Samsung pa vseh naročenih ne more dobaviti v kratkem času oz. imeti že vnaprej pripravljenih zalog, kot bi jih imel v »starih časih« (pred l. 2020), tako bo še lep del pomladi pretežno izpolnjeval prednaročila. Na vidiku je čakanje tako za tiste, ki so se že postavili v vrsto, kot one, ki bi se zdaj v (operaterjevi) trgovini zaželeli ene od dvaindvajsetic.

Vendar tudi kupci, ki rabijo nekaj (dobrega) takoj, in ne bi čakali na enega od korejskih izdelkov, po možnosti želene barve, ne bodo imeli prav veliko izbire. V Barceloni predstavljeni Honor Magic4 (Pro) že tako ali tako ni napovedan za takojšnji začetek prodaje, temveč naj bi prišel nekje v začetku poletja. Danes Xiaomi predstavlja evropske (oz. »globalne«) različice linije 12, a tudi teh ne pričakujemo takoj. Še posebej modela Ultra zagotovo ne bo pred junijem. Podobno velja za Realme GT2 (Pro), medtem ko Oneplus sploh še ni obelodanil serije 10 zunaj Kitajske. Na voljo je Huawei P50 Pro, vendar ga marsikdo zaradi znanih razlogov ne bo niti uvrstil na svoj ožji seznam.

Kmalu po Applovem dogodku, na katerem so predstavili telefon iPhone SE, tablico iPad Air, računalnik Mac Studio s procesorjem M1 Ultra in monitor Studio Display, so se že pojavile nove govorice o prihodnjih izdelkih in predstavitvah tega podjetja. Med bolj zanimivimi je napoved znanega, izjemno dobro obveščenega analitika Ming-Chi Kua, da bosta od modelov iPhone 14 samo tista z oznako Pro deležna novega procesorja (A16), medtem ko bo »osnovna« dvojica ostala na A15, ki poganja že modele iPhone 13. Morda bo Apple uporabil različico z več (aktiviranimi) grafičnimi jedri in jo poimenoval A15X, kot je že počel pri procesorjih za iPade. Toda iz te informacije, če ji gre verjeti, in iz dejstva, da je novi iPad Pro deležen kar procesorja M1 namesto denimo A15 (prejšnja generacija iz l. 2020 je temeljila na A14), lahko sklepamo na optimizacijo zalog in predvidenih dobav pri Applu. Procesorjev M1 je očitno dovolj, ostalih pa ne (bo), zato nekoliko drugačno prerazporejanje, kot bi ga pričakovali v bolj »normalnih« časih.

Teh, normalnih časov, še kar ni na vidiku. Morda tistih »starih« sploh ne bi nikoli več nazaj, s čimer verjetno ni nič narobe. V marsičem se bomo morali obnašati drugače, bolj trajnostno, morda bi tudi proizvajalci lahko razmišljali o zmanjšanju števila različnih modelov in izvedenk, ne velja samo za telefone, z različnimi čipi, ki pomenijo marginalno razliko v zmogljivostih in zmožnostih, a veliko v kompleksnosti logistike. Pri Applu to vsekakor vidimo, delno še pri Samsungu, pri ostalih precej manj. A se zdi, da bo prej ali slej neizbežno.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Ko smo že mislili, da gre s čipi na bolje, na obzorju nova kriza appeared first on Tehnozvezdje.