Vivo X80 Pro: Zelo dobra celota z nekaj res izstopajočimi lastnostmi
Matjaž Ropret 29. septembra 2022 ob 06:23

Znamka Vivo, ena iz portfelja koncerna BBK Electronics, se v Sloveniji šele poskuša uveljaviti. Medtem v tujini že nekaj let preseneča in navdušuje z modeli X Pro, ki so še posebej osredotočeni na fotografijo in video. Toda letošnji X80 Pro ima vsaj še eno drugo značilnost, ki ga loči od ostalih pretendentov v cenovnem razredu nad tisoč evri.

Vivo X80 Pro bi lahko označili kot alternativo za tiste kupce, ki jih mika Xiaomi 12S Ultra, a ga ne bi ravno uvažali s Kitajske. Navsezadnje sta si telefona z zajetno »ploščico« za foto-video sklop ter izpostavljanjem partnerske znamke iz sveta fotografije oz. optike (pri Xiaomiju Leica, v konkretnem primeru Zeiss) ter ukrivljenim zaslonom tudi navidez podobna. Še velikost in masa sta precej slični, tudi diagonala zaslona OLED je s 6,78 palci tam nekje. Izboklina pri Vivu je sicer nekoliko manj izstopajoča, navsezadnje je tudi tipalo primarnega fotografskega objektiva nekoliko manjše, a s površino 1/1,3 palca še vedno med večjimi v pametnih telefonih. Stekleno hrbtišče z bleščečim premazom je sicer atraktivno na pogled, a za moj okus preveč drseče. Na srečo je v škatli ovitek, ki posnema usnjeno zadnjo stranico, ki je dovolj tanek in ob straneh pusti zaslonu, da se lepo zaključi s krivino, ki ne krni občutka pri uporabi. Vsekakor pa to ni ne majhen ne lahek telefon, vendar zaradi oblikovnih značilnosti – je precej zaobljen – in omenjenega ovitka še vedno dovolj prijazen za rokovanje. Vsekakor je v tem pogledu daleč pred Samsungovim Galaxyjem S22 Ultra, čeravno je od njega še za odtenek višji (oz. daljši).

Izjemno odklepanje

Najbolj me je pri tem telefonu šokiral čitalnik prstnih odtisov, integriran v zaslon. Ta ima nekajkrat večjo površino kot večina ostalih, tako da mi skoraj ni bilo treba gledati, kam sem prislonil prst. Če uporabnik prej vklopi zaslon – odklene sicer lahko brez tega vmesnega koraka – se izrišeta dva kroga, a sploh ni treba zadeti notranjega, tudi ob robu zunanjega odklepanje še vedno deluje. To se zgodi tudi ekstremno hitro, v delčku sekunde, in zanesljivo, saj praktično nisem imel zgrešenega prepoznavanja v vsem času testiranja. Toda prvi šok sem doživel že ob nastavljanje telefona. Na vse čitalnike prstnih odtisov je treba vsak prst večkrat položiti, ga vmes malo premakniti in obrniti, da ga prebere z različnih kotov in sestavi zadovoljivo »sliko«. Ta je izjema, saj sem vsako blazinico prsta prislonil enkrat samkrat, in sistem je bil zadovoljen. Glede na to, da se je nato telefon odklepal samo z registriranimi prstnimi odtisi, nisem bil v skrbeh, da je morda preveč površno prebral odtise. Za zdaj je tovrstno odklepanje konkurenčna prednost Viva X80 Pro, seveda pa upam, da tehnologijo čim prej pograbijo še drugi proizvajalci.

Zaslon, ki gosti opisan čitalnik, je prav tako vrhunski. Z res lepimi barvami, odlično svetilnostjo, dinamičnim osveževanjem do 120 Hz, težko najdem kakšno zamero. Ne morem sicer trditi, da prekaša tiste v Applovih, Samsungovih ali Xiaomijevih najboljših modelih, a gre zlahka ob bok z njimi. Morda bi bilo lahko za odtenek manj »brade« in »čela«, torej robov spodaj in zgoraj, a to kaj dosti ne moti. Medtem zvočnika sicer ustvarita dober stereo, sta solidno glasna, za telefon basovsko podprta in dajeta dobro globino zvoka, bi pa pri višjih frekvencah rad slišal malo več čistosti in manj rezkega pridiha.

Zmogljiva, vendar rahlo nepovezana in nekonsistentna fotografija

Fotografski in video del je tisto najbolj izpostavljeno področje in poleg čitalnika prstnih odtisov zagotovo najbolj zanimivo. Tudi nedvomno najbolj kompleksno, verjetno še preveč za marsikaterega uporabnika. A domnevamo lahko, da bodo kupci te naprave imeli voljo preizkušati različne možnosti in jih kasneje tudi aktivno uporabljati. V nasprotnem primeru je dokaj vseeno, če se odločijo za nakup česa preprostejšega in cenejšega. V središču sta že omenjeno glavno tipalo s 50 milijoni pik, ki skrbi za objektiv z dokaj široko goriščnico 23 mm – v videu je nato deležen precejšnjega izreza, vendar nič bolj kot pri konkurenci – in pa teleobjektiv z dvakratno optično povečavo (50 mm) in 12-milijonskim tipalom. Pri slednjem bi lahko odmahnili z roko, češ, nič posebnega, in tudi ne kaj zelo uporabnega, kajti spodoben dvakratni zum se da dobiti tudi z glavnega tipala, zaloge pik je ravno dovolj. Toda omenjeni teleobjektiv se ponaša z naprednim umirjanjem slike (»gimbalom«), ki telefon spremeni v priložnostno akcijsko kamero. Fotografskim namenom je v resnici bolj namenjen drugi teleobjektiv, periskopski s petkratno optično povečavo (125 mm) in 8-milijonskim tipalom. Zraven je kajpak še ultraširoki objektiv z 48-milijonskim tipalom in res širokimi 14 mm goriščnice. Spredaj je klasičen objektiv v »luknjici« z 32-milijonskim tipalom.

Za fotografiranje so zadeve dokaj enostavne in neposredne, a ne brez določenih posebnosti, pri videu pa je situacija precej bolj kompleksna. Za fotografa je glavna odločitev, ali naj uporabi način Zeiss Natural Color ali ne. Sklepam, da bo večina to nekajkrat poskusila, in se nato odločila, da fotografira brez, ker so »privzete« fotografije bolj barvno živahne, z večjim kontrastom in konkretnim doprinosom načina HDR, medtem ko so »Zeissove« blede, presvetle in neizrazite. V primerjavi z onimi drugimi kot bi gledali posnetke v načinu RAW, vendar shranjene kot jpeg, kar potem niti ne daje kakšnega potenciala za nadaljnjo obdelavo. V RAW oz. celo Super RAW (s še več bitne globine) je mogoče fotografirati v »profesionalnem« načinu, s tem se da dobiti zelo dobre rezultate (na podoben način kot pri Samsungih z aplikacijo Expert RAW ali iPhonih z načinom ProRAW), vendar z nekaj znanja in truda. Za veliko večino bo verjetno več kot zadovoljiv samodejni (in nočni) način, kajti fotografije so med boljšimi s pametnih telefonov. Vsaj pri glavnem objektivu, ostali so nekoliko manj impresivni.

»Avtomatika« večinoma dobro zadane nastavitve, le morda v večini primerov, so tudi izjeme, poskuša izdelati nekoliko preveč svetlo fotografijo. Želel bi si malce več temnejšega, bolj dramatičnega in kontrastnega tona. Toda to je stvar preferenc in se jo da tudi korigirati s premikom drsnika za osvetlitev. Sicer pa je dinamični razpon odličen, detajli dobro prikazani in ne tako zelo poudarjeni kot pri kakšni drugi znamki, barve sicer živahne, a ne pretirano, z izjemo občasno modre ali vijolične, kar ni huda redkost. Zaradi velikosti tipala se da pri določenih motivih doseči kar zgledno globinsko neostrino. V nočnem načinu, zanimivo, aparat ne poskuša tako zelo svetliti, ampak ohranja dovolj črnega ozadja, da se fotografije lahko še vedno prepozna kot nočne, hkrati pa odlično poskrbi, da se ne dogajajo presvetlitve. Še posebej v slabi svetlobi in na športnih ter drugih dvoranskih dogodkih, kjer se mešata temačnost in močna svetloba, se Vivo X80 Pro z glavnim objektivom izvrstno izkaže, morda celo najbolje od vseh telefonov trenutno v ponudbi.

Ostala »ponudba« ni tako zelo prepričljiva in navdihujoča. Seveda se da izrabiti tudi ultraširokega in oba teleobjektiva, vendar se celoten nabor ne zdi tako fleksibilen in usklajen kot je kje drugje. Med objektivi so prevelike razlike, ne samo v kakovosti, temveč v samem izgledu fotografij. Preveč je odstopanj v barvah, ostrini in še čem, kot da bi posamezne objektive namestili različni proizvajalci ali vsaj dobavitelji. Ultraširoki je optično soliden proti robovom, manjka pa mu pri ostrini. Podobno tistemu z dvakratno optično povečavo. Običajno imam sicer raje nekoliko »mehkejši« videz od preveč izostrenih robov, toda v konkretnih primerih je očitno, da optika preprosto ni na najvišjem nivoju. Periskopski teleobjektiv je v tem pogledu nekoliko boljši, pa vendar ga določeni podobni v drugih telefonih prekašajo in prav zanimiva je primerjava s fotografijami pri desetkratni (»hibridni«) povečavi, kjer algoritmi navijejo ostrenje do onemoglosti, zaradi česar se bodo verjetno komu zdele celo boljše.

Pri videu je v osnovi podobna zgodba kot pri fotografiji. Glavni objektiv se odlično obnese za snemanje dvoranskih in večerno-nočnih dogodkov (tekem), podnevi je večinoma tudi dober, a mu malo boljši prikaz podrobnosti in večja konsistentnost glede ostrenja in osvetljevanja manjkata do ocene odlično. Ultraširoki je uporaben, vendar ne dosti več kot to. Zanimiva zgodba je z dvakratno povečavo. Če snemamo v 4K, telefon to počne z izrezom z glavnega tipala, niti ne posebej slabo, kar je še en dokaz, da namenski teleobjektiv s 50 mm nima pravega smisla. Snemanje v polni visoki razločljivosti pa dejansko izkorišča objektiv in umirjanje tipala z gimbalom, kar daje možnost zelo uporabnih posnetkov med tekom, vožnjo po terenu in še čim drugim, pri čemer se mi tudi kakovost zdi na višji ravni kot v »akcijskem načinu« novih iPhonov. Logično, kajti ti vse skupaj počno z elektronskim umirjanjem, tu pa gre za večosno premikanje tipala, kar pomeni, da se podrobnosti izgubljajo v precej manjši meri. Na voljo sta sicer dve stopnji umirjanja, druga doda še nekaj elektronske čarovnije in dodatno skrči vidno polje, a niti ni potrebna. Snemanje z drugim teleobjektivom nudi možnost za nekaj kukanja tja, da kamor pogled ne seže več najbolje, kakovost pa je bolj na ravni osebnega arhiva kot česa resnega. Morda največja težava pri snemanju videa pa je v tem, da se je treba že na začetku odločiti za objektiv. Če začnemo snemanje z glavnim, je vse kasnejše približevanje (zumiranje) zgolj digitalno iz tega tipala, na ultraširoki pogled se ne da preklopiti. In obratno, če začnemo z njim ali katerim od teleobjektivov. Konkurenca seveda ponuja gladko premikanje med vsemi objektivi in vmesnimi digitalno izračunanimi vrednostmi goriščnic.

(Pre)hitro polnjenje?

Še ena odlična lastnost, če le ne bo vplivala na dolgoročno kondicijo baterije, je njeno ekstremno hitro polnjenje. Uradno gre moč do 80 W, v praksi pa skoraj nikoli nisem telefona odklopil, preden je dosegel 100-odstotno napolnjenost. Fino bi bilo, če bi se dalo nastaviti mejo, do katere se polni (denimo 90 odstotkov), vendar česa v tej smeri nisem našel. Na voljo je tudi brezžično polnjenje (tudi v obratni smeri), prav tako solidno hitro, tako da so pokriti vsi vidiki. Zaloge je dovolj za cel dan intenzivne uporabe, večerno ali jutranje polnjenje pa res ne bo trajalo dolgo, morda vsega 10 min.

Vivo X80 Pro
  • Oblika in izdelava
  • Zaslon
  • Fotoaparat
  • Delovanje
  • Programska oprema in dodatne funkcionalnosti
  • Cena
4.2

Naj kupim?

Vivo X80 Pro za zahtevanih 1200 evrov ponuja zelo dovršen paket, ki mu skoraj nič ne manjka, v nekaterih pogledih (čitalnik prstnih odtisov, fotografije z osrednjim objektivom) pa celo prekaša vso konkurenco ali ponuja nekaj edinstvenega (možnost snemanja kot z akcijsko kamero). Nekateri konkurenti so na foto-video področju celokupno bolj smiselni in dodelani, toda dotičnega se vsekakor dobro oglej, če nameravaš odšteti toliko denarja za pametni telefon.

Za delovanje skrbi procesor Snapdragon 8 prve generacije. Če se kdo sprašuje, čemu ne novejši 8+, je odgovor preprost. Telefon je še iz pomladne »kolekcije«, ko je bila aktualna izvirna osmica, ne še Plus. Zmogljivosti so sicer popolnoma zadostne, večino časa se procesor niti ne »preznoji« kdo ve kako, a tudi med daljšim snemanjem in kakšno drugo zahtevno nalogo nisem občutil konkretnejšega segrevanja. Obremenilni test je prav tako pokazal, da prvih pet minut delovanja na maksimumu ni problematičnih in nekje do desetih minut so zmogljivosti tudi še nad 80 odstotki ali blizu, potem pa padejo in vztrajajo med 70 in 75 odstotki, kar tudi ni slabo.

Po programski platni kakšnih večjih pripomb nimam, a tudi nisem ekstatičen. Preobleka Funtouch OS, ki je med testiranjem še temeljila na Androidu 12, je dovolj nevtralna in nemoteča, a tudi nisem opazil ničesar, kar bi si zaslužilo oznako zabaven. Po pričakovanjih je na voljo vedno vključen zaslon, na srečo z nastavljanjem časovnega okna, v katerem se prikazuje (da se ponoči ne). Zanimiva je možnost izbiranja, kako se prikazujejo odprte aplikacije, kadar želi uporabnik preklapljati med njimi. Pogrešam pa lažji način za postavitev aplikacij na razdeljeni zaslon in možnost za hiter skok v fotoaparat z dvojnim pritiskom na eno od tipk. Obljubljajo sicer posodobitev na tri naslednje izdaje operacijskega sistema Android in tri leta varnostnih popravkov. X80 Pro bi tako po nadgradnji na Android 13, ki se mora zgoditi še letos ali v vsaj v začetku prihodnjega leta, dobil še različici 14 in 15, nekje vštric s slednjo ali že prej bodo nehali prihajati tudi varnostni popravki. Glede na konkurenco je to solidna poprodajna podpora, a najmanj Apple in Samsung v tem cenovnem razredu ponujata še daljšo.

Tehnični podatki:

ProcesorQualcomm Snapdragon 8 prve generacije
OmrežjaGSM/ HSPA/ LTE / 5G
ZaslonOLED LTPO3, 10-bitne barve, osveževanje 120 Hz, najvišja svetilnost 1500 kandel na m2, HDR10+
Glavni objektiv23 mm, 50 MP, f/1,6, 1/1.3″, PDAF, Laser AF, OIS
Ostali objektivi14 mm 48 MP, f/2,2; 50 mm (2x) 12 MP, f/1,9, gimbal; 125 mm (5x) 8 MP, f/3,4
Sprednja kamera24 mm 32 MP, f/2,5
VmesnikiWi-Fi 6, bluetooth 5.2, GPS/Galileo, USB 3.1
BiometrijaČitalnik prstnih odtisov v zaslonu
Operacijski sistemAndroid 12 s preoblekom Funtouch OS
Pomnilnik12 GB delovnega, 256 GB podatkovnega
Baterija in polnjenje4700 mAh, žično polnjenje 80 W, brezžično 50 W
MaterialUtrjeno steklo spredaj (Schott Xensation Up), steklo zadaj, aluminijasto ogrodje, IP68
Mere in masa164,6 x 75,3 x 9,1 mm; 215 g
HVALIMO:
  • Glavni objektiv zajema odlične fotografije in daje nekaj možnosti umetniškega izražanja
  • Fantastičen čitalnik prstnih odtisov
  • Dobro umirjanje slike z gimbalom pri teleobjektivu 2x
  • Zelo hitro žično in tudi brezžično polnjenje
  • Ne manjka nobena pomembna lastnost za ta cenovni razred
GRAJAMO:
  • Ostali fotografski objektivi niso na enaki ravni in tudi ne najbolje usklajeni z glavnim
  • Kakovost videa ne sledi povsem fotografski
  • Ekstra stablizirani video je zgolj v polni visoki razločljivosti
  • Zvočnika bi lahko imela nekoliko čistejši zvok

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.