Nas najhujše s pomanjkanjem čipov šele čaka?

Pandemija je spremenila in povzročila marsikaj, ena od mogoče manj predvidljivih in zoprnih posledic pa je vsesplošno pomanjkanje mikroprocesorjev. To že več mesecev zelo vpliva na proizvodnjo in dobavljivost različnih končnih naprav, od spletnih kamer prek prenosnih računalnikov, grafičnih kartic in igralnih konzol do avtomobilov. Če je v začetku leta pesimizem, do kdaj ne bo izboljšanja položaja, segal do polovice leta, bi po zadnjih napovedih primanjkljaj utegnil trajati vsaj do začetka 2022. Kje so razlogi in kakšne so potencialne rešitve, da se to v prihodnje ne bi ponavljalo?

GM, Honda, Volkswagen in drugi avtomobilske znamke teden za tednom objavljajo, da morajo prekinjati proizvodnjo, ker nimajo zadostnih količin sicer dokaj preprostih in poceni, vendar nedobavljivih čipov. Tovarnam se jih preprosto ne splača izdelovati, ker je preveč naročil za procesorje z bistveno višjimi maržami. Igričarji se že od novembra skorajda stepejo za vsako pošiljko igralnih konzol ali grafičnih kartic nove generacije. Slednje ob divji rasti tečajev besno kupujejo tudi »rudarji« kriptovalut. Ob tem pa lepo služijo preprodajalci, ki z napredno sprogramiranimi »boti« uspejo pokupiti večji del pošiljk v spletnih trgovinah, ter jih po nekajkratni ceni prodati neučakanim kupcem. Podjetja in ustanove redno preplačajo naročila večjih količin prenosnikov, samo da jih dobijo želeno število.

Vse to so učinki velikega primanjkljaja ključnih sestavnih delov, ki ob povečanem povpraševanju vpliva na nezadostne količine končnih izdelkov. Razlogi za tako situacijo so vsaj trije, pa še kakšen obstranski, in hitra rešitev zagate je skorajda nemogoča, kajti proizvodnja polprevodnikov zahteva izredno kontrolirane razmere – popolno čistočo, izpiranje z velikimi količinami povsem filtrirane vode – ultradrage, filigransko natančne stroje in ogromno znanja ter izkušenj. Zaradi tega nove tovarne stanejo po več milijard evrov, gradnja in zagon proizvodnje do stopnje, ko je »odpada« (neuspelih primerkov) minimalno, pa traja nekaj let.

Pandemija je vplivala dvojno

Že kmalu po začetku prve karantene pred natanko enim letom, ko smo kar naenkrat skoraj vsi preselili službe in šole domov, je bilo skoraj nemogoče dobiti zunanjo spletno kamero. Prav tako so bili razprodani vsi pripomočki za fitnes, ki so kakorkoli dišali po digitalizaciji. To je bilo razumljivo, kajti proizvajalci in trgovci niso računali na izjemno povišano povpraševanje in ko je to postalo realnost, je bilo prepozno za ukrepanje, poleg tega je zastala še proizvodnja ali pa je tekla v bistveno zmanjšanem obsegu, zato je pri nekaterih vrstah izdelkov trajalo več mesecev, da so se zaloge znova normalizirale, ali pa se sploh še niso. Toda nato se je začelo dogajati še nekaj nepredvidenega.

Kljub napovedim, da bo zaradi negotovosti, izgube služb, zmanjšanja prihodka prodaja marsikaterih naprav upadla, se to na več področjih ni zgodilo. Res je nekoliko padla prodaja pametnih telefonov, a na drugi strani je prodaja osebnih računalnikov zrasla za približno 15 odstotkov in prvič po desetih letih znova presegla 300 milijonov prodanih PC-jev v enem letu. Tudi različni dodatki in pripomočki za delo od doma ali šolanje na daljavo ter domačo zabavo, kot so slušalke, tipkovnice, miške, zvočniki, tudi televizorji in še kaj, so dosegali rekordne številke. Nenazadnje ljudje preprosto ne trošijo denarja za potovanja, prireditve, svečane obleke in še kaj, kar že eno leto ni aktualno. In jim tako ostaja več za digitalne pripomočke, ki se v taki situaciji tudi zdijo bolj koristni. Tako je pandemija, ki je najprej ohromila proizvodnjo in tako sklestila količine ključnih sestavin, nato še vplivala na nepričakovano visoko povpraševanje. Tudi, ko so tovarne znova začele delovati s polnimi zmogljivostmi ali blizu njim (razporejanje delavcev malo bolj narazen drug od drugega vseeno se nekje mora poznati), ni bilo mogoče nadoknaditi zaostanka.

Težava izdelovanja mikroprocesorjev, poleg enormnih investicij, je še precejšnja skoncentriranost na nekaj velikih podjetij (TSMC, Samsung, Intel, GlobalFoundries, SMIC, …) in le določena območja. Če regijo, kjer stojijo pomembni obrati, denimo predel Tajvana, še posebej prizadene izbruh virusa ali pa vremenski pojavi, v zadnjem času suša, to hitro in pomembno vpliva na proizvedene količine in na cene. V preteklosti smo tako že videli občutne podražitve pomnilnika, tipal za fotoaparate in še česa ob večjih potresih, cunamijih ali požarih. Nenazadnje pa so tu še zaostreni ameriško-kitajski odnosi, prim čemer ZDA vse bolj narekujejo, do česa imajo lahko dostop kitajski proizvajalci in s kom lahko poslujejo ameriška podjetja. Če tako denimo kitajski SMIC na enem od področij predstavlja deset odstotkov celotnih kapacitet in ga ameriška blokada ohromi, se to že konkretno pozna.

Administracija novega ameriškega predsednika Josepha Bidna je pred tedni naročila, naj ji v treh mesecih pripravijo podroben preglede dobavne verige za ameriška tehnološka podjetja, in obenem še načrt za vzpostavitev dodatnih proizvodnih kapacitet na domačih tleh. V teksaškem Austinu namerava novo tovarno graditi tudi največji svetovni izdelovalec procesorjev, tajvanski TSMC. Medtem pa je Evropska komisija predstavila načrt Digitalnega kompasa, po katerem bi Evropska unija do leta 2030 podvojila svoje polprevodniške proizvodne kapacitete in prišla na 20 odstotkov celotnega svetovnega obsega. Načrt sicer vključuje še povezljivost 5G in gigabitne internetne hitrosti za vsa gospodinjstva ter razvoj kvantnih računalnikov. Za kar naj bi do konca desetletja namenila približno 150 milijard evrov. Toda vse to so ukrepi, ki se bodo poznali po pandemiji, letos in morda še prihodnje leto pa bomo morali tako proizvajalci kot kupci sprijazniti z omejenimi količinami.

Naslovna fotografija: DepositPhotos