Osveženi iPad Air kaže Applovo osredotočenost na zmogljivosti

Matjaž Ropret • 9. marca 2022 ob 11:15

Druga Applova pomladna novost za domače uporabnike poleg novega telefona iPhone SE je osvežena tablica iPad Air. Računalniki Mac Studio in monitor Studio Display so pak za uporabo točno tam, kamor jih umešča ime – v profesionalnih video, filmskih, fotografskih, grafičnih, oblikovalskih in drugih studiih. Medtem je iPad Air z novim procesorjem znova skorajda iPad Pro za nižjo ceno. Vendar ni vse tako preprosto in lepo, kot se zdi na prvi pogled.

Tudi iPad Air letnika 2022, v bistvu peta generacija, ima enak dizajn kot prejšnji, ki je usklajen s telefoni iPhone 12 in iPhone 13. Torej malce zaobljen v robovih in z ravnimi stranicami. Zaslon v diagonalo meri 10,9 palcev, razmerje ostaja malo nižje kot 3:2 (23:16), ločljivost pa 2360 x 1640. Zaslon ima širok barvni razpon in zelo dobro najvišjo svetilnost 500 kandel na m², vendar je oboje veljalo že za prejšnjega, verjetno gre za povsem isto stvar. Še naprej ostaja klasičen LCD in ne ponuja hitrejšega osveževanja kot ga zasloni v modelih iPad Pro. Zvočnika sta še naprej zgolj dva.

Osrednja novost je procesor M1, enak, kot ga poznamo že iz prenosnikov Macbook Air in Macbook Pro, namiznih računalnikov Mac Mini in iMac ter tablic iPad Pro. V Applu so na ta čip izjemno ponosni in mu pripisujejo morda celo večjo pomembnost in težo, kot jo v resnici ima. Tako so dejstvu, kakšen prirastek v zmogljivostih prinaša, namenili veliko pozornosti. V procesorskih je menda za 60 odstotkov nad prejšnjim Airom s procesorjem A14 Bionic, v grafiki pa je dvakrat zmogljivejši. Toda, težko bi našli uporabnika iPada, ki bi kot glavno področje, ki ga je treba izboljšati, izpostavil zmogljivosti. Kvečjemu se večina, ki je kupila eno od teh tablic za naprednejšo uporabo od gledanja videa, brskanja po spletu, odgovarjanja na e-pošto, video klicev ali lahkotnih iger, sprašuje, kako izkoristiti izjemno hitrost, ki jo v teoriji ponujajo te tablice. Omejitev je namreč programska oprema, ki bi morala ponujati možnost resne večopravilnosti (z okni) in poganjanja programov za operacijski sistem MacOS, vsaj takrat, ko je tablica priključena na zunanji zaslon. Predstavljajte si to kot Samsungov DeX na steroidih. Dotlej je vgrajevanje ultra zmogljivih procesorjev v te tablice brez pravega pomena.

Za veliko večino uporabnikov bi Apple storil več, če bi osnovni nivo prostora za podatke dvignil z nekoliko omejenih 64 GB na 128 GB. Vendar je izhodiščna kapaciteta ostala enaka, za skok na 256 GB, kolikor marsikdo v resnici ne potrebuje, pa je treba doplačati zajetnih 180 evrov ali več kot četrtino začetne cene. Izboljšali so sprednjo kamero, po novem ima 12-milijonsko tipalo, in ji namenili funkcijo Center Stage, ki zna samodejno kadrirati glede na prepoznavanje obrazov.

Biometrična prijava je prek prepoznave prstnih odtisov v tipki za vklop, kar je na iPadu boljša možnost kot prepoznava obraza, ki jo imajo modeli Pro. Ne zato, ker bi se tehnologija obnesla bolje, temveč znova zaradi Applove trme. Prstnih odtisov je namreč mogoče registrirati pet in so lahko od različnih ljudi (denimo iz istega gospodinjstva), obraz pa samo en, vsi ostali uporabniki pa morajo vedno znova tipkati PIN za odklepanje.

Priključek USB-C tokrat podpira hitrost prenosa podatkov 10 Gb/s, kar je dvakrat hitreje kot pri starem Airu, ni pa vrste Thunderbolt 4, ta priključek ostaja domena iPadov Pro. Različice z možnostjo povezovanja v mobilna omrežja so seveda na ti s tehnologijo 5G. Vsi dodatki, kot so tipkovnice in pisala, ostajajo enaki. Nemške cene se začnejo pri 679 evrih (64 GB Wi-Fi). Za 849 evrov bo mogoče kupiti ali izvedbo Wi-Fi z 256 GB ali Wi-Fi + 5G s 64 GB, polno opremljen iPad Air pa bo v Nemčiji stal 1019 evrov, medtem ko bo v Sloveniji skoraj zagotovo nekaj deset evrov dražji. Nakupni nasvet je enak, kot pri večini tovrstnih Applovih osvežitev. Če kje najdeš predhodnika za dobro ceno, ne oklevaj!

Fotografije: Apple