Applu enostavno ni treba
Matjaž Ropret 9. septembra 2022 ob 06:18

Najbogatejše podjetje na svetu si zasluži brco, ker se je zasedelo in postalo arogantno. Dobiti bi moralo hujšo konkurenco (kar bo težje) in kakšno regulatorsko odločbo (kar bi se lahko zgodilo).

Kadar je določen proizvajalec nečesa dovolj dominanten na svojem področju, se v njegovih izdelkih raje prej kot slej pokaže, da se mu ni treba več tako truditi, kot takrat, ko si je šele utiral pot na vrh. Aktualen tovrstni primer so najnovejši Samsungovi preklopni telefoni. Korejsko podjetje v Evropi in severni Ameriki v tem segmentu nima konkurence, zato so lahko izboljšave in dodelave pri četrti generaciji minimalne. Taktika popravljanja svetovnega rekorda v skoku s palico centimeter po centimeter. Ravno toliko, kot zadošča, zaslužki so na ta način največji.

Še bolj očitno lahko z lagodnim tempom pljujejo pri Applu. Do določene mere zagotovo zasluženo, kajti v mnogočem je napravam tega podjetja treba priznati tehnološko in uporabnostno odličnost, tudi superiornost. Vendar delno tudi zaradi drugih prijemov, ki zdaj omogočajo izkoriščanje določenih dejstev. Zaprtosti »vrtička«, enormnega števila uporabnikov, ki zlepa ne bodo zamenjali platforme, pasivnosti regulatorjev in zakonodajalcev, pa tudi premalo odločne in v nekaterih primerih načrtno ohromljene konkurence.

Applu tako na mnogih področjih preprosto ni treba. Ni mu treba omogočiti določenih funkcionalnosti, odpreti ključnih delov svojih platform za konkurenčne ponudnike, pomembno izboljševati prodajne palete in nasploh početi česarkoli, kar bi v očeh vodstva korporacije ogrozilo prodajo in s tem prihodke. Poglejmo nekaj primerov, česa vsega Applu ni treba.

Uvesti vsaj ene konkretne novosti v iPhone 14

Telefona iPhone 14 in iPhone 14 Plus sta pretežno identična lanski trinajstici, seveda z izjemo velikosti pri Plusu, saj ta s 6,7-palčnim zaslonom za ljubitelje »velikih« nadomešča Minija, ki je prepričal premalo zagovornikov »majhnih«. Procesor z enim grafičnim jedro več, možnost satelitskega klica na pomoč, ki bo delovalo zgolj v ZDA, nekoliko boljša vrednost zaslonke pri fotografskih objektivih in določene izboljšave kot posledica leto dni novejše programske opreme (kar bi lahko z nadgradnjo omogočili tudi na starejših, če bi želeli) so komajda dovolj velik razlog za uvedbo novega modela. Seveda nekateri zagovarjajo, da je v ospredju uporabniška izkušnja ali da nasploh ni potrebe po novih telefonih vsako leto, toda ti isti bi verjetno raztrgali Samsung ali Xiaomi, če bi predstavila pretežno nespremenjen telefon in ga hkrati še predstavljala kot pomembno izboljšanega.

Vgraditi zaslona s hitrejšim osveževanjem

Več kot 60 Hz za lepše pomikanje vsebine po zaslonu pri Applu še naprej ostaja domena modelov iPhone Pro in iPad Pro. Osnovna telefona iPhone 14, četudi zanju zahtevajo več kot tisoč evrov in zdaj vsak drug telefon za polovico nižjo ceno ponuja najmanj osveževanje z 90, če ne s 120 Hz (morda ne dinamično spremenljivo, pa vendar), ostaja pri stari vrednosti.

Ponuditi kaj novega v Apple Watch 8 ali SE

»Novi« uri sta prav tako v veliki meri enaki starim. Osmica prinaša temperaturno tipalo, ki so ga nekateri konkurenti uvedli že pred časom, a še niso ugotovili, kaj bi s podatkov o temperaturi na povrhnjici kože počeli. Apple ga bo očitno izkoristil (skupaj z drugimi podatki) za določanje, kdaj se pri uporabnici dogaja ovulacija. Medtem ima novi model SE večji zaslon in izboljšana tipala v primerjavi s starim, ki je v prodaji vztrajal več let.

Omogočiti povezovanja ur z androidnimi telefoni

Apple Watch ostaja, verjetno za vedno, uporabna izključno v povezavi z iPhonom. Seveda namerno, kajti kdor jo želi nositi, naj si omisli še telefon z jabolčnim znakom in tako k milijardnim dobičkom prispeva še dodatnega tisočaka ali več.

Posvojiti tehnologije RCS kot nadomestka za SMS

V Evropi se tehnologija RCS (Rich Communication Services), ki na nivoju operaterske storitve zamenjuje stari SMS (in MMS), še ni prijela, toda v ZDA na androidnih telefonih živi. Vendar Apple, kljub temu, da bi jo zlahka integriral v svoj iMessage in sporočila v drugi tabor pošiljal prek tega protokola namesto kot sms-e, zanjo noče niti slišati. Tako lahko še naprej nalašč prikazuje zelene oblačke namesto modrih in s tem, kot je te dni javno priznal prvi mož podjetja Tim Cook, sili ljudi v nakup iPhona.

Omogočiti konkurence sistemu Apple Pay

Edini način, da finančna ustanova svojim komitentom ponudi možnost brezstičnega plačevanja z iPhonom in Apple Watch, je prek storitve Apple Pay. Tehnologija NFC v »jabolčnih« napravah je namreč delno zaklenjena, zaradi česar v več državah potekajo postopki na sodiščih in pred varuhi konkurence, tudi Evropska komisija se ukvarja s tem, vendar še nikjer niso razsodili, kaj šele zapovedali Applu, naj se ne obnaša monopolno.

Znižati marže in omogočiti drugih plačilnih sistemov

Tudi v primeru tržnice App Store ter možnosti plačevanja za digitalne dobrine je Apple na svoji platformi absolutist. Pobira 30-odstotno provizijo in dovoli en sam plačilni sistem – svoj.

Opravičevati se za prikazovanje že zdavnaj videnega kot lastnih inovacij

Kalifornijsko podjetje zelo rado toži vsakogar, ki od njega kaj »skopira«. Toda enako ali še raje posvoji tuje ideje in jih prikazuje kot svoje fantastične inovacije. Lani denimo zaslone mini LED, letos fotografska tipala z združevanjem pik (v androidnih telefonih že najmanj pet let), prikazovanje informacij na izključenem zaslonu (v telefonih Nokia že pred približno 15 leti), drsanje po »peclju« slušalk za spreminjanje glasnosti (Huawei).

Končno preiti na priključek USB-C

Zaradi evropske uredbe bodo to najkasneje čez nekaj let morali storiti, do takrat pa raje frustrirajo kupce s počasnim polnjenjem in prenosom fotografij ter videov na računalnik, kot da bi se odpovedali lastnemu standardu, ki ga nadzorujejo in pri katerem pobirajo pristojbino za izdelovanje združljivih dodatkov.

Z velikostmi zaslonov namiznih računalnikov iti v korak s časom

Računalniški monitorji so že leta pretežno 27-, 32- ali 34-palčni, tudi večji, toda iMac je lani z novo generacijo zrasel z 21,5 na orjaških 23,5 palcev zaslonske diagonale.

Težko je oporekati Cooku in drugim predstavnikom korporacije, da je integracija različnih naprav v lepo delujočo celoto najboljša v industriji. Vendar ta ni zgolj posledica tega, da skoraj vse razvijajo sami in to lahko najbolje optimizirajo, ter da ne predstavijo vsakih 14 dni novih izdelkov, kot jih nekateri kitajski konkurenti, temveč gre tudi na račun aktivnega truda, da uporabniki ne bi imeli nikakršnih alternativ. Določene od zgornjih potez so povsem legitimne in zgolj posledica kapitalistične miselnosti, pri drugih se poleg slednje da najti tudi element zlorabe monopola. Toda potrditi ga bodo morali regulatorji. Vsaj do takrat in dokler ne bodo ali uporabniki začeli bolj pogosto pogledovati h konkurenci ali posamezne države »zaščitile« svojih proizvajalcev, kot je pred dobrimi tremi leti storila ameriška vlada (in zaustavila prodor Huaweija proti vrhu), Applu marsičesa še naprej ne bo treba.

Fotografiji: Apple

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.