Apple iPhone 14 Plus: S samo dvema »dopolnitvama« bi postal Pro in idealen iPhone

Res me je zanimalo, kakšen bo v uporabi najbolj nov iz linije telefonov iPhone 14. Že res, da je Plus strojno enak kot manjši 14 in da je slednji v bistvu preimenovani 13, pa vendar sem pričakoval, da bo zaradi svoje velikosti drugačen. Kar se je pokazalo tudi praksi, saj je taka kombinacija uporabne velikosti zaslona, dolgožive baterije in prijetno lahkega ohišja v svetu Applovih telefonov edinstvena. Manjka mu samo dvoje.

Oblikovno kakšnih presenečenj ni. Iphone 14 Plus je enak kot običajna štirinajstica, le večji, pa tudi zelo podoben kot iPhone 14 Pro Max. Toda pred slednjim ima gromozansko prednost – 37 g. Za toliko je lažji in zaradi odlične razporeditve mase se v roki zdi še lažji. Za tri grame je uradno lažji celo od bistveno manjšega iPhona 14 Pro in zaradi tega ga je navkljub velikosti res prijetno uporabljati. Oglati robovi ne motijo, nikamor ne pritiska, hkrati pa je zaslon toliko večji kot pri manjšem modelu, da se pri vsebini in pri sami izkušnji branja, pregledovanja strani ali omrežij, igranja in gledanja bistveno pozna. Očem se ni treba naprezati in vsebine pridejo bolj do izraza. Menda sicer tudi tokrat kupci ostajajo pri »klasiki«, čeprav sem sam absolutno za Plusa, vendar je razlog verjetno drugačen kot pri Miniju. Ta je bil za marsikoga res premajhen (manjšina je seveda želela ravno to velikost), medtem ko se novinec večini zdi predrag. Kar seveda drži, pa tudi lanskega, cenejšega modela, ni na voljo, zato se z vidika zmogljivosti vsekakor za podoben denar zdi boljši nakup iPhone 14 Pro. Včasih je pač Apple sam sebi največji sovražnik, morda namensko žrtvuje določen model v prid drugega ali pa ima preveč modelov v ponudbi in bi bila v bistvu dovolj en manjši in en večji.

Tezo, da bi morali »zliti« izvedbi Plus in Pro Max v eno samo, po možnosti z lažjim in prijetnejšim aluminijastim ogrodjem prvega, namesto z jeklenim drugega, potrjuje tudi večina ostalih lastnosti telefona, ki ga opisujem. Njegov zaslon je izvrsten. Živahen, pravih barv, z odlično svetilnostjo in kontrasti, podporo za vsebine HDR, vendar brez hitrega osveževanja. Tudi s 60 Hz vsebina presenetljivo lepo drsi po zaslonu, ni opaziti veliko zatikanja ali vlečenja senc, vseeno pa bi bilo z 90 ali 120 Hz (po možnosti dinamično prilagodljivo) zagotovo še lepše in tudi spodobilo bi se, glede na ceno. Na androidni strani že nekaj časa vsi novi telefoni nad 500 evri ponujajo hitrejše osveževanje od standardnega 60-herčnega. Malce zguljena je tudi že zareza, ki so jo seveda v obeh Pro-jih nadomestili s precej bolj atraktivno idejo »dinamičnega otoka«. Ta sicer še ni zaživela povsem tako, kot so si morda ali celo verjetno v Applu zamislili in morda nikoli ne bo, pa vendar sprednja stran telefona z njo izpade bolje in še potencialno uporabna je. Zareza je zgolj tam in zavzema prostor, daje pa ničesar, če odmislimo odklepanje z obrazom (to še vedno funkcionira perfektno) in zajemanje selfijev. No, vsaj igra Zadeni otok deluje tudi na tovrstnih iphonih. Malo telefonov premore tako dobre zvočnike. Zvok je res kakovosten, zlahka prekaša tudi kakšne cenejše samostojne zvočnike bluetooth, ne manjka mu basov, kot je pogost pojav drugod, prav tako ima zelo lepe in polne srednje in visoke tone.

Dejstva, da Plusa, tako kot manjšo štirinajstico, poganja lanski procesor A14 Bionic namesto letošnjega A15 Bionic, med običajno uporabo ne bo nihče opazil. Merilni programi, kot je Geekbench, pokažejo za približno 10-odstotno »pohitritev« v modelih Pro s čipom A15, morda najbolj zahtevne igre tečejo s kakšno sličico na sekundo več, toda hitrost odpiranja aplikacij, preklapljanja med njimi, pa tudi delovanja znotraj njih, denimo uveljavlja filtra čez fotografijo, je v moji zaznavi in tudi, če bi ročno meril s štoparico, enaka. Prav tako ne dvomim, da bo telefon še čez pet let v zmogljivostnem pogledu popolnoma sodoben. Hkrati je še izjemno varčen. Tudi med fotografiranjem ali snemanjem so odstotki padali počasneje kot pesek skozi peščeno uro. Pri branju spletnih strani, pregledovanju družabnih omrežij in gledanju videa je prav tako porabil precej manj kot deset odstotkov na uro. Tako sem do konca dneva, če sem zjutraj začel na 100 odstotkih, napolnjenost baterije zbil na nekje med 50 in 60 odstotkov. Pa se nisem pri uporabi prav nič »držal nazaj.« Mislim, da za večino uporabnikov nikakor ni nepredstavljivo, da ga bodo polnili na dva dni. Kar je v redu z dveh vidikov. Ne samo zato, ker se ni treba preveč obremenjevati s tem, ampak še zaradi počasnosti samega postopka. Tu bi Apple res lahko stopil v korak s časom in omogočil polnjenje z vsaj 33 ali 40 W namesto z največ 20 W. Večinoma sem ga sicer polnil brezžično, ker se poskušam počasi znebiti kablov Lightning, a tudi to gre izjemno počasi.

Fotografsko je Plus zelo dober, v snemanju videa pa odličen. Tudi tu lahko nadaljujem pritoževanje, da bi za dobrih 1200 oz. skoraj 1400 evrov (za 256 GB, kar bi morala biti osnovna velikost podatkovnega pomnilnika) pričakoval teleobjektiv ali vsaj tipalo s toliko megapikami, da omogoča nekaj spodobnega digitalnega zuma, pa nismo deležni ne enega ne drugega, vendar bom vseeno dal poudarek na opažanje, da se nad tistim, kar dejansko ponuja, skorajda ni mogoče pritoževati. Oba objektiva zadaj, glavni in ultraširoki, skrivata preizkušeni 12-milijonski tipali. Obdelavo signala z njiju vsakič nekoliko dodelajo, pretežno na bolje, tokrat z dodatnim ostrenjem za moj okus tudi rahlo na slabše, toda rezultati so še vedno na takem nivoju, kot jih od (dragega!) iPhona pričakujem. Predvsem zanesljivi in konsistentni, pa tudi z dobro dinamiko, detajli, osvetlitvijo in barvnimi nastavitvami. Podobno kot (nekoč) Pixel, tudi ta telefon raje naredi temnejšo in kontrastnejšo fotografijo kot da bi tvegal presvetlitve. Ultraširoki pogled, jasno, ni na enaki kakovostni ravni, a je vseeno med boljšimi, predvsem pa ohranja skorajda povsem enake barve. Digitalni zum je pri dvakratni vrednosti še presenetljivo dober, mogoče celo pri trikratni, vendar se kmalu začne poznati, da ni presežnih pik na tipalu pri modelih Pro. Način ProRAW ni na voljo, dvomim pa, da bo to motilo veliko kupcev tega telefona. Komur je pomembno zajemanje nestisnjenih fotografij, verjetno že v osnovi razmišlja o tem, ali naj se odloči za Pro ali Pro Max.

Applovi telefoni snemajo najboljši video med vsemi mobilnimi napravami. To velja že leta, linija iPhone 14 trditev samo še dodatno potrjuje. Niti telefoni z veliko večjimi tipali tega za zdaj niso uspeli demantirati. Tukaj resda ni take globinske neostrine, kot jo zmore denimo Xiaomi 12S Ultra, toda kakovost prikaza v kakršnih koli razmerah in s katerim koli objektivom (res sta tukaj samo dva) je res odlična, na voljo nista zgolj izbiri med 30 in 60 sličicami na sekundo, temveč še 24 in 25 (sploh slednje res pogrešam pri skoraj vseh telefonih), pa tudi 120 fps, še vedno v razločljivosti 4K, za zelo upočasnjene posnetke, in tudi možnost snemanja videa HDR v formatu Dolby Vision. Tudi tu manjka nestisnjen format ProRes, ki ga obvladajo modeli Pro, je pa na voljo snemanje z umetno zamegljenim ozadjem (Cinematic video) tudi v 4K. Sicer pa je tule primer videa, posnetega z iPhonom 14 Plus, pri čemer sem, kot rečeno, za nabiranje materiala zanj porabil komajda kaj baterije in telefon se ni nič segreval.

O povezljivosti in programski opremi tokrat ne bom dolgovezil, vse je znano in enako kot pri ostalih Applovih mobilnih napravah. Kar je moteče in seveda škoda, je popolna odsotnost optimizacije začetnih zaslonov, ki pokažejo povsem enako vsebine kot najmanjši iPhone. Smešno, trapasto in žalostno, vendar pritoževanje nima nikakršnega smisla in učinka, ker v Applu razmišljajo povsem drugače, kot razmišljamo dejanski uporabniki.

Vseeno, če me vprašate, kateri iphone bi najraje uporabljal, je 14 Plus trenutno moj favorit. Hkrati je tudi dokaz, da je mogoče tudi na starejši tehnološki osnovi sestaviti mobilnik, ki kot celota funkcionira celo v zgornjem razredu. Toda vseeno je to »lanski« model z letošnjo, bistveno višjo ceno, ki jo v resnici težko s čimer koli upraviči. To zelo jasno sporočajo tudi kupci, saj ima daleč najslabše prodajne številke od vseh štirih novih modelov (pa tudi od nekaterih predhodnih). Ker v Applu velikost še vedno pojmujejo kot prestižno lastnost, bi res lahko razmislili o združitvi modelov Plus in Pro Max v enega samega. Plus je namreč v osnovi zgolj Pro Max brez hitrega osveževanja zaslona in teleobjektiva (pustimo podrobnosti, kot so dinamični otok, material ogrodja in izbira procesorja, pri katerem je verjetno večjo vlogo kot kaj drugega imela dobavljivost) in kdor ga bo kupil, bo pogrešal ravno to dvoje.

Tehnični podatki:

HVALIMO:

• Daleč najbolj prijeten velik iPhone
• Zelo lep in svetel zaslon
• Baterija zlahka zdrži dva dni običajne uporabe
• Zelo dobre fotografije in odličen video

GRAJAMO:

• Počasno polnjenje
• Zaslon z osveževanjem 60 Hz se za tako ceno ne spodobi
• Foto-video sklopu manjka teleobjektiv ali vsaj glavni tipalo z več megapikami
• Cena je absolutno previsoka, še posebej pa glede na vgrajeno (ne ravno najnovejšo) tehnologijo

Hvala Telekomu Slovenije, ki je posodil iPhone 14 Plus, in podjetju iStyle, ki je posodilo iPhone 14 Pro Max.