Pravijo, da je pametna razsvetljava najbolj pomemben izum vse od iznajdbe žarnice. Morda, toda da bi razumeli prednosti, jo morate izkusiti na lastni koži. Drugače je predraga in prezahtevna. Celo dodatno zaplete življenje, če moraš vedno, ko želiš prižgati luč v kuhinji, najti telefon, zagnati aplikacijo in v njej vključiti sijalko. Lažje je pritisniti stikalo na steni, ko greš mimo, da »zagori« neumna in cenejša sijalka, privita v grlo luči.

Kakšne so torej prednosti

Bistvo pametne razsvetljave je avtomatika in nadzor na daljavo. Sijalke se bodo prižigale in prilagajale barvo svetlobe času dneva ali na podlagi določenih dejanj. Po želji. Nikoli ne boste vstopili v temni prostor, medtem ko se bodo sijalke prižigale in ugašale po običajnem vzorcu, ko nikogar ne bo doma in na ta način odganjale tatove. Ravno tako s samodejnim ugašanjem ob določeni uri ali po glasovnem ukazu povečajo udobje bivanja. Vplivajo lahko še na zdravje in dobro počutje. Bujenje s počasnim naraščanjem jakosti svetlobe je manj stresno od piskanja budilke. Če bo sijalka preko dneva spreminjala barvno temperaturo glede na sončni cikel, boste imeli preko dneva več energije in se zvečer hitreje umirili. Tu so še barvne sijalke. Zabavne in uporabne za obveščanje. Svetijo na primer modro, ko zunaj lije kot iz škafa ali rdeče, ko šef pošlje elektronsko sporočilo. Tudi to je namreč mogoče, če uporabite spletno storitev IFTTT.

(Še) nezdružljivi standardi

Na načelni ravni imamo dve možnosti. Sijalke zamenjamo s pametnimi ali pustimo obstoječe in jih »posodobimo« s pametnimi stikali in zatemnjevalci. Ni treba postavljati enega načina pred drugim. Cenovno in zmogljivostno najbolj učinkovita pametna razsvetljava je mešanica pametnih sijalk in stikal. Dejanske težave so nekje drugje. Ponudniki uporabljajo različne standarde in komunikacijske protokole, zato so izdelki med seboj večinoma nezdružljivi. Pametne sijalke enega izdelovalca največkrat ne morete vključiti v sistem drugega, čeprav bi si to želeli. Vsaj neposredno ne. A ker je uporaba številnih aplikacij dokaj nepraktična, je za enkrat rešitev integracija v sistema pametnih domov Google Home, Apple HomeKit, Samsung SmartThing ali Amazon Alexa. Smiselna je torej odločitev za enega in nato nakup sijalk in ostale opreme, ki tega podpirajo. Vsaj še eno leto, kajti na obzorju je že skupni standard naprav pametnega doma Matter, ki obeta združljivost med platformami. Ko bo zaživel, ne bo več treba skrbeti, za kateri sistem so sijalke, stikala in druga oprema ter kateri komunikacijski protokol, Wi-Fi, Zigbee, Bluetooth ali kateri drugi, uporabljajo.

Kdaj pametne sijalke?

Vsa elektronika, komunikacijska in elektronika za ugašanje in prižiganje, je v pametni sijalki, zato je ta dražja od neumne sijalke LED. Izberemo jih takrat, ko jih imamo več v enem električnem krogu in bi radi upravljali vsako posebej. Na primer. Na stropu imate osem »luči«, ki jih krmili eno stikalo. Ne morete prižgati ene ali dveh, le vse na enkrat. Ko jih zamenjamo s pametnimi in stikalo za stalno preklopimo v prevodno stanje, pa se zlahka izmišljujemo, katere in s kolikšno jakostjo bodo svetile. Ravno tako je pristop pravi, ko želimo imeti sijalke, ki jim spreminjamo barve ali (in) temperaturo bele svetlobe, kar je s stališča dobrega počutja izrednega pomena. Severnjaki imajo na primer raje hladno bleščečo svetlobo, medtem ko je v naših zemljepisnih širinah primernejša toplejša.

Največkrat se prijavi težava z obstoječimi stikali. Če ga po nesreči izklopite, postanejo pametne sijalke nedostopne. Rešitev je več. Najbolj drastični, zamenjava stikala z brezžičnim upravljalnikom, ki žal zahteva občasno zamenjavo baterije, sledi lepljenje lepilnega traku in najbolj elegantna – disciplina. Ko zasrbi roka, da bi pritisnili stikalo, se udarite po njej. Kajti bolj smiselno je pametne sijalke upravljati z glasom (izgovorjen materni jezik vam veliko ne bo pomagal) ali oblikovati pravila, pa katerih se samodejno prižigajo in ugašajo. V takšnih primerih boste verjetno potrebovali še kakšno dodatno tipalo gibanja. Primerni so predvsem za hodnike, kopalnice in drugo le občasno obiskane prostore. Kot sem že dejal, je upravljanje samo preko aplikacije na pametnem telefonu za moj okus zdaleč najbolj neudobno možnost.

Kdaj namesto sijalk pametna stikala in vtičnice

Odgovor je načelno dokaj preprost. Ko imate nanj vezanih več sijalk, vam je vseeno, da vse prižigate in ugašate na enkrat, toda radi bi to počeli na aplikaciji ali z glasovnim ukazom. Ravno tako dovolijo nastavljanje urnikov delovanja in pravi prižiganje in ugašanje sijalk. Tudi cenejše je, saj ni treba neumnih sijalk menjati s pametnimi. Ko običajno stikalo zamenjamo s pametnim, odpade možnost, da bi po nesreči izklopili pametno razsvetljavo. Ves čas je namreč pod tokom in polno delujoč. Primerna so še za povezavo težko dostopnih, manjkrat uporabljenih in zunanjih luči v sistem pametnega doma. Enako je s pametnimi vtičnicami, ki so predvsem uporabne za upravljanje s samostoječimi lučmi.

Žal imajo stikala očitno slabost. Nadzirajo lahko jakost sijalke, ne pa tudi temperature in barve svetlobe. Ko je to v načrtu, so pravzaprav pametne žarnice edina rešitev. Kombinacija pametnega stikala in sijalke ravno tako ne deluje, saj stikalo le to izklopi, da kot v primeru običajnega, takrat ni dosegljiva.

Različni protokoli zahtevajo različno opremo

Pametna sijalka ali stikalo morata biti povezana v domače omrežje. Najboljše, da kar preko protokola Wi-Fi. Ker takšne ne zahtevajo vozlišča (mostu), ki komunikacijski protokol sijalk in stikal poveže z domačim brezžično omrežje, je uporabe najbolj preprosta. Težave je, da je težko imeti in hkrati nadzirati več deset sijalk in stikal, ki so vse samostojna entiteta omrežja. Rešitev predstavlja uporaba komunikacijskih protokolov Bluetooth, Z-Wave, ZigBee in še nekaterih, ki so vezani le na določnega izdelovalca. So zanesljivejši glede kakovosti delovanja in dosega, a zahtevajo dodatno napravico. Dejansko težave ni v njej, temveč preprosto v nezdružljivosti. Doma imam na primer nekaj odličnih pametnih sijalk Belkin katerim je »crknilo« vozlišče, a jih kljub istemu komunikacijskemu standardu ne moremo povezati z vozliščem sijalk Hue.

Zaradi tega je moj nasvet glede izbora izdelovalca in standarda naslednji. Ni važno, za katerega se boste odločili. Pomembnejše je, da ko se odločite za enega, pri njem vztrajate. V svoj sistem pametne razsvetljave vključite samo njegove izdelke. Kolikor je to seveda mogoče.

The post NEDELJSKI NASVET: kdaj so boljše pametne sijalke in kdaj stikala? appeared first on Tehnozvezdje.

Cene povezanih sijalk LED, žarnic po domače, so se že močno približale cenam kakovostnih sijalk brez pameti. Vir svetlobe imajo enak, razlike pa so v komunikacijski tehnologiji, ki jo pametne izrabljajo za povezavo v internet. Del jih uporablja domače omrežje Wi-Fi ali celo Bluetooth, večina pa zahteva dodani prehod, kajti sijalke razumejo le komunikacijski tehnologiji ZigBee ali Zwave.

Načini, kako so sijalke povezane, imajo prednosti in slabosti. Najlažje jih je povezati preko omrežja Wi-Fi. Ne potrebuješ dodatne neprave (most oziroma prehod), dostopne pa so od povsod. Vendar je domače omrežje za zahtevnejše naprave, zato jim sijalke zgolj »kradejo« pasovno širino. Kar postane pereče, če jih je veliko, kajti »aplikacija« se pogovarja z vsako posebej, ne pa s sistemom pametnih sijalk, kot v primeru dodatnega prehoda. Ta je v omrežju Wi-Fi viden kot ena naprava, a lahko upravlja več sijalk. Redkeje pa srečamo sijalke s povezavo Bluetooth. Te niso povezane v internet, upravljaš jih lahko le, ko je pametni telefon v njihovem dosegu. Sengled ima cel kup različnih sijalk. S prehodom, z vmesnikom Bluetooh ter celo sijalke, ki niso nikamor povezane, a imajo na primer tipalo gibanja ali pa svetijo tudi, ko zmanjka elektrike.

Pred nakupom je na mestu razmislek

Najprej se vprašaj, zakaj potrebuješ pametne sijalke in kako jih boš uporabljal(a). Največja težava je obstoječa električna napeljava s stenskimi stikali za luči. Pametna sijalka mora biti stalno priključena na elektriko. Prekinjen dovod, nekdo namenoma ali po nesreče pritisne stensko stikalo in ne bo delovala. Vsaj toliko časa ne, dokler je spet ne »prižgeš«. Če nameravaš stanovanje opremiti z njimi, potem bo bolje, če stenska stikala prevežeš in jih narediš »neuporabna«. Razmisli tudi o upravljanju z glasom, vendar potem potrebuješ tudi pametni zvočnih z Alexo ali Googlovim pomočnikom. Telefona nimaš ves čas pri sebi, zato je dobro, ko lahko sijalke krmiliš z izgovorjenimi ukazi v angleškem jeziku. Ali drugem, ki ga »pomočnica« obvlada.

Čisto navadne povezane sijalke

Sijalke ZigBee ali Zwave, ki se jim imel priložnost preizkusiti, delujejo po istem kopitu. Prehod, ki sijalke poveže v omrežje, priključiš na električno napajanje ter najbolje s kablom v domače omrežje. Nekateri se znajo povezati tudi z brezžičnim, vendar je kabel skoraj vedno boljša možnost. Še prej kajpada na telefon naložiš ustrezno aplikacijo ter slediš navodilom. Če steče, kot mora oziroma kot si je zamislil izdelovalec, potem boš čez nekaj minut že lahko sijalke upravljal s telefonom. Tako nekako je tudi v primeru kompleta Sangled. Naložiš aplikacijo ter sladiš navodilom, ki te počasi vodijo preko postopka namestitve. Najprej kajpada ustvariš račun, brez tega žal ne deluje skoraj nobena pametna naprava, nato namestiš prehod (zvezdišče ali tudi hub) in v sistem dodaš še sijalki. Najlažje tako, da zaženeš postopek dodajanja s skeniranjem kode QR. Prebereš kodi na sijalki, ju priviješ v ležišči in prižgeš. Aplikacija nekaj časa melje, nato pa ti ponudi, da sijalki preimenuješ in jima dodeliš sobo ali sobe. Organizacija sijalk po sobah, njihovo imenovanje ter imenovanje scenarijev in pravil, preko katerih lahko avtomatiziraš delovanja ter več sijalk med seboj povežeš, je izrednega pomena za njihovo lažje krmiljenje. Še posebej, če sistem povežeš z Alexo ali Googlovim pomočnikom za glasovno upravljanje.

Od strupeno hladne do prijetno tople

Sijalki ne svetita v barvah (nista RGB), lahko pa jima spreminjaš temperaturo bele svetlobe. Vprašanje je, koliko so uporabne prave barvne sijalke. Na začetku je zabavno neprestano menjati barve, kmalu pa se naveličaš in nehaš s tem. Spreminjanje temperature bele svetlobe pa vpliva na udobje, pa tudi kakovostno bivalnega okolja in je zato veliko bolj uporabno. Nekatere »bele« sijalke oddajo preveč modrega spektra, svetijo v strupeno hladni barvi, kar lahko vpliva na motenje spanja. Zvečer je zato boljša toplejša bela, že skoraj rumene, še posebej če medtem delaš na računalniku ali gledaš televizijo. Med branjem pa boš kajpada vesel bolj bele, a zaradi omenjenega tudi v tem primeru ne preveč. Ker te hladna bela predrami, pa je zato primerna za zjutraj. Sijalka Sengled deluje z močjo 9,8 W ter v prostor odda največ 806 lumnov. Spreminjanje temperature svetlobe pa ne vpliva veliko na svetilnost, zato tudi bolj topla svetloba dobro osvetli prostor. Obljubljena je tudi trajnost sijalk, saj naj bi svetile do 25 tisoč ur, česar pa iz razumljivih razlogov ne morem potrditi (niti zanikati). Prav tako ne vem, koliko svetilnosti bodo izgubile v tem času.

Ker je utrudljivo vsakič posebej nastavljati toploto svetlobe in svetilnost sijalke, opravilo pa postane nemogoče, ko jih imaš veliko, se ti splača v aplikaciji oblikovati scenarije in pravila za različne primere rabe. Te potem prikličeš s pritiskanjem navideznih gumbov na zaslonu ali pa se aktivira ob nastavljenih časih in dnevnih. Na primer narediš eno pravilo za svetlobo zjutraj, drugo za zvečer za sijalke v dnevni sobi, spalnicah ali pa za vse sijalke.

Dovolj, a lahko bi bilo več

Ocena aplikacije v tržnici je kar primerna, saj je preprosta za rabo in nudi osnovne možnosti, lahko pa bi bila uporabniku prijaznejša in nudila več. Predvsem pri omenjenih scenarijih (v aplikaciji imenovane scene). Ne moreš na primer zapovedati, naj najprej vse ali v scenarij vključene sijalke ugasne, preden prižge izbrane z določenimi nastavitvami. Uporabiti moraš dva scenarija, čeprav bi bil dovolj en sam. Prav tako scenarijev ni mogoče gnezditi, da bi na primer obstoječe uporabil v novem. Dveh že narejenih, eden vključi, drugi pa izključi vse sijalke, pa sploh ni mogoča spreminjati.

Poleg scenarijev lahko oblikuješ pravila, ob katerih urah in dnevih sistem samodejno prižge ali ugane izbrane sijalke. Določiš lahko datum in čas kot tudi temperaturo svetlobe in svetilnost. S pravili na primer zapoveš, naj se luči ob 7. zjutraj prižgejo in svetijo strupeno hladno, ob 8. pa ugasnjeno. Dve pravili pa sta prav tako stalni. Bujenje s svetlobo ob nastavljeni uri in spanje, ko po določeni uri začnejo sijalke počasi ugašati. Pravil ni mogoče po potrebi aktivirati ročno, prav tako pa ne obstaja pravilo simulacije prižiganja in ugašanja sijalk, da je od zunaj videti, kot da je nekdo doma.

Na domači strani so scenariji nanizani na zgornjem traku. Če jih je več kot štiri, potem ga moraš premikati levo ali desno, da najdeš pravo ikone. Neudobno kadar jih je veliko, zato se jih ne splača oblikovati več kot recimo deset. Pod trakom so sobe. Če si sijalke določil vanje, jih lahko tu krmiliš po posameznih sobah. Čisto spodaj je še drsnik s katerim spreminjaš svetilnost. V primerih ko je sob več, se oba elementa (soba in drsnik) nizata navzdol po zaslonu.

Vse sijalke je mogoče krmiliti iz domačega zaslona, vendar ima aplikacija še tri razdelke. V »devices« so nanizane vse naprave, v »routines« oblikuješ scenarije in pravila. Čisto zadnje pa so nastavitve, kjer najdeš tudi navodila za povezavo sistema z Alexo ali Googlovim pomočnikom.

Žal pa je tudi ta sistem pametnih sijalk bolj kot ne združljiv z drugimi. Vanj ne moreš na primer vključiti sijalk drugih ponudnikov ali pa je omejeno in zelo težko. Že zdaj imam doma sijalke Hue, kar pomeni, da že imam prehod v omrežje ZigBee. Imel sem tudi Belkine sijalke oziroma jih imam še vedno, vendar je crknil prehod. Vseh treh sistemov žal ne morem združiti na skupni imenovalec in uporabljati ene aplikacije. Poleg teh pa so tekmece Sengledovim najmanj še Osramove in sijalke, ki jih najdeš v Ikei.

Hvalimo

• Ugodna cena.
• Spodobne sijalke z možnostjo spreminjanja temperature svetlobe.
• Odzivnost sistema ter možnost povezave z Alexo in Googlovim pomočnikom.

Grajamo

• V sistem ni mogoče vključiti sijalk drugih izdelovalcev.
• Aplikacija bi morala nudi mnogo več.
• Ozko grlo sistema je prehod. Če se ta okvari, so sijalke manj uporabne.

The post Sijalke Sengled Element: Cenovna alternativa Philipsovim pametnim sijalkam Hue (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.

Izdelek se vedno trudim oceniti v luči, komu ga je izdelovalec namenil. Že ko sem pred leti na berlinskem sejmu potrošniške elektronike prvič videl sijalke z vgrajenim Bluetooth zvočnikom, se mi je ideja zdela simpatična, vendar le pogojno uporaba. Čemu bi kakovosten zvočni sistem zamenjal z zvočniškimi lučmi, ko strop ni najprimernejše mesto za vir zvoka, majhni gonilniki v sijalkah pa tudi ne obetajo v vseh pogledih kakovostne reprodukcije. Prenos glasbe z mobilne naprave preko vmesnika Bluetooth, pa tudi ne brezskrbne uporabe. Telefon odneseš iz sobe in tamkajšnji zvočniki utihnejo. Pomisleki so še vedno na mestu, vendar so prostori in primeri, ko bi se jih dalo uporabiti. V kopalnici na primer, ko najdeš čas za daljše namakanje v kadi in prostor napolniš z umirjeno barvo ter nežnimi zvoki pomirjajoče glasbe.

In bila sta luč in zvok

Sengled Wave (bela) in Solo (barvna) sodita med Bluetooth sijalke z zvočniki. Prva je kar cela »luč« z zaradi tega večjim zvočnikom, ki jo namestiš na strop namesto dotedanje, drugo pa je ena ali več sijalk, ki sodijo v ležišče zanje v obstoječi luči. Ta ne sme biti zaprta, da ne zaduši zvočnih valov. Še najboljše so zato v strop pogreznjena ležišča za sijalke, ki so pravzaprav v nekaterih prostorih dokaj pogosta. Potrebuješ še telefon za prižiganje, spreminjanje barve ter svetilnosti in pošiljanje »glasbe« na zvočnik sijalke oziroma luči. Sicer pa obe prižigaš s stenskim stikalom in nato upravljaš prek telefona.

Nanj namestiš aplikacijo Pulse ter slepo slediš navodilom. Pred tem moraš kajpada prižgati vmesnik Bluetooth, sijalko (ali luč) pa vključiti v električno omrežje. Povezava je hitra in preprosto, večjih težav oziroma slabosti v postopku nisem zasledil. Aplikacija je preprosta, kar je v tem primeru pohvalno, ker pa sijalka ni stalno povezana v domače omrežje, je ne moreš povezati v pametni dom ali na primer z Googlovim digitalnim pomočnikom. Drugače pa barvo sijalke spreminjaš s tapkanjem po barvnem kolesu, ali izbereš prednastavljene »scene« pod njim. Na dnu zaslona sta še »tipki« za spreminjanje jakosti zvoka, čeprav tega lahko spreminjaš tudi z bočno (ali dvema) tipko telefona. Ta je sicer z zvočnikom v sijalki ali luči povezan na enak način kot z dodatnim zvočnikom ali slušalkami. Kar koli telefon »predvaja«, oddaja zvočnik v sijalki ali več njih. Nekatere Sengledove sijalke z zvočnikom (Pulse, Wave) namreč lahko povežeš v niz, v katerem je ena glavna (povezana s telefonom), ostale pa so sateliti, ki so z glavno prav tako povezane preko Bluetootha.

Kakovost zvoka sijalke Solo je na zadovoljivi ravni, zvočniki v njej pa razumljivo sobe ne morejo napolniti z zelo glasno muziko. Čeprav ne delujejo na baterijo, temveč so ves čas priključeni v električno omrežje, so majhni in temu primerno ne preveč glasni. Pohvalno pa tudi pri najvišji glasnosti ni opaziti popačenja višjih tonov, pa tudi nizki toni (basi) niso slabi. Zvočna izkušnja je zato dokaj korektna, ko potrebujemo nežno zvočno kuliso. Podobno je tudi s svetlobo.

Žal se pogosto izkaže, da večopravilne naprave nobene naloge ne opravijo odlično. Za zvok sem dejal, da je dober, vendar niti približno dovolj glasen in kakovosten, da bi na primer sijalka ali več njih, zamenjale običajne zvočnike. Podobno pa lahko rečem tudi za svetlobne zmogljivosti. Sijalka Solo zagotavlja ekvivalent 50 W (550 lumnov), kar ni niti približno dovolj, da ena sama žarnico osvetljujejo že manjši, kaj šele velik prostor. Pa še to le v primeru, ko sije belo svetlobo. Če sveti »v barvi« svetlobna moč drastično pade in je zato kvečjemu uporabna kot nočna luč. Dodatno težavo povzroča mesto zvočnika, zaradi katerega sijalka večino svetlobe seva od strani in ne preko »spodnje« ploskve, na kar moraš prav tako paziti, ko iščeš mesto zanjo. Tovrstne sijalke so torej primerne za zabavo, nikakor pa ne za resno reprodukcijo zvoka in razsvetljavo.

Sijalke za prav posebno rabo

Sijalke LED so raznovrstne. Še zdaleč niso vse pametne in povezane v internet ali imajo dodatni zvočnik. Tudi brez tega so lahko uporabna zaradi dodatkov. Tipalo gibanja, ki je v sijalki in ne v lučeh, kot smo bili do zdaj vajeni. Sveti torej samo takrat, ko v prostoru zazna gibanje, ko pa ga ne, se po krajšem času izklopi. Uporabiš jo lahko marsikje, na primer na hodniku ali stopnišču, da ti ni treba s stikalom prižigati luči. Sijalke zato tudi ne svetijo po nepotrebnem, s čimer zmanjšaš porabo električne energije in svetlobo onesnaževanje.

Druga sijalka za posebno rabo pa ima vgrajeno konkretno veliko polnilno baterijo. Zato, da sveti, če zmanjka električnega toka. Shranjene energije je dovolj za kar tri ure, splača pa se jo postaviti tja, kjer želiš vsaj kanček svetlobe tudi v izrednih razmerah.

Zanimiva pa je tudi še sijalka LED, pravzaprav čisto običajna »ledka«, nikamor povezana, pa tudi pretirana pametna ne. Od čisto običajne pa se razlikuje, da sveti še nekaj trenutkov po tem, ko si jo ugasnil. Da ti ni treba v temi zapustiti sobe na primer.

Sijalke LED so postale del večine domov, sam pa se moraš odločiti, kje in kakšne boš imel. So prostori, kjer pridejo prav barvne, drugje pa so primernejše bele z večjo svetilnostjo. A naj sijejo v topli beli svetlobi, kar je boljše za dobro počutje ljudi. Tudi za žarnico z zvočnikom boš verjetno našel prostor, ki ga bo popestrila. Pa tudi za sijalke s tipalom gibanja ali sijalke, ki svetijo v sili, se bo našlo mesto.

The post Posebne sijalke Sengled: Uredile vam bodo svetlobna in zvočna valovanja appeared first on Tehnozvezdje.

Prav veliko naprednega ali drugače rečeno, digitalnega, v svoji hišni opremi niti ne premorem. Mogoče bi se spodobila kakšna avtomatizacija vklapljanja črpalk za ogrevalni sistem, ki pa zdaj temelji na termostatskih ventilih na radiatorjih oz. na določeni temperaturi talnega ogrevanja v tistem delu hiše, ki ga ima. Trenutna avtomatizacija tako ni nič drugega kot urnik vklapljanja in izklapljanja ene ali druge veje ogrevanja. »Pametni« ventili na radiatorjih mi ne bi kaj dosti koristili, prav tako ne termostat(i) v slogu Nesta. Mogoče bi lahko dvojica ali več računala nekakšno povprečje in krmilila črpalki, morda bi se jim(a) uspelo naučiti kaj iz mojega posredovanja.  Toda analogen sistem s termostati na radiatorjih, ki jih lahko kadarkoli, v sekundi ročno zasučem na želeno vrednost, deluje dovolj dobro. Domnevam, da je podobno v marsikaterem slovenskem domu. Najbrž se »učeči« Nest v redu obnese v kakšnem eno- ali dvosobnem stanovanju, priključenem na daljinsko ogrevanje, marsikje pa take napravice nimajo veliko smisla.

Zakaj govorim o ogrevanju sredi vročega poletja? Ker se ga velikokrat omenja kot eno bolj očitnih potencialnih področij vsaj avtomatizacije, če že ne vnašanja pameti v stanovanje. Pa tudi zato, ker klimatske naprave nimam in tam ne morem postreči z nikakršnimi izkušnjami s prižiganjem na daljavo, glede na zunanjo temperaturo, položaj sonca in kaj vem kaj še vse. Imam pa od lanske (pozne) jeseni avtomatizirano in v oblak povezano eno od strešnih oken. Samo eno zato, ker za test pač ni bilo treba nadgraditi vseh in ker bi bilo to tudi malce predrago. Na srečo Velux (in Netatmo, ki je pravzaprav dobavil »pametni« del) sistem označujeta kot aktiven, vsaj na prvo žogo ne govorita o pameti. Velux Active (by Netatmo) sem sicer že opisal, a mogoče ni odveč ponoviti nekaj bistvenih značilnosti, lahko pa zdaj nanizam še nekaj dodatnih izkušenj, ker smo dali skozi še precej vročine in tudi deževja.

Marsikdo že ima motorizirana strešna okna in njihova senčila. Še posebej, če jih brez kakšne pručke ali celo lestve ne doseže. Temu je potem mogoče dodati prehod (gateway) za povezavo v Veluxov oblak in aplikacijo. Tak sistem zna do določene mere sam prezračevati prostor, mogoče pa je vse skupaj krmiliti tudi od daleč, s svojega telefona, ne samo prek daljinskih upravljalnikov, ki pridejo skupaj z motorčki. Del sistema je še osrednji “daljinec”, ki ima tipala za merjenje temperature in kakovosti zraka v prostoru, da se lahko odloča, kdaj je čas za odpiranje (prezračevanje). To v osnovi počne dovolj dobro, kajti običajno se je takrat, kadar nas je bilo v sobi več, okno odprlo še preden bi ga sami. Pa tudi zdaj poleti je kdaj presodil, da je že nekoliko preslab zrak proti večeru in je poskusil zadevo popraviti. Malo prezgodaj, če bi vprašal mene, ker je bilo zunaj še okrog trideset stopinj, res pa je, je so v najbolj vročih dneh okno večinoma ostalo zaprto. Opazil sem celo pripis v aplikaciji, da zunaj prevroče za odpiranje oken (zunanje tipalo je na sončnih celicah za delovanje motorja). Še ena opcija je samodejno spuščanje senčil, ki pa je za moje razumevanje stvari izvedeno narobe oz. bi bilo pravilno kvečjemu pri klasičnem oknu, ne strešnem. Tu namreč ne rabim zastrtega pogleda ponoči, rabim pa zatemnitev podnevi, da se prostor ne segreje preveč. Prav tako se mi ne zdi smiselno zjutraj (za »dobro jutro«) pospravljati od nočne rose vlažne tkanine. Resnici na ljubo pa opcija, da v času vročine senčila ves čas ostajajo na svojem mestu, deluje brezhibno. Tudi dežju se sistem večinoma kar dobro izogiba, malce pa ga muči veter. Tega ne zazna in tako zna odpreti kdaj, ko malce preveč piha.

Kljub solidnim rezultatom »avtomatike« mi je pri vsem skupaj še najbolj všeč možnost upravljanja s telefona, sploh za senčila. Ne razumem edino tega, zakaj sistem ob vsaki moji intervenciji (glede okna, če se igram s senčilom, potem ne) ustavi »pamet« za nekaj časa (lahko sicer samo za pol ure, lahko pa jo tudi sam takoj vključim nazaj). Samodejno delovanje je namreč v osnovi določeno z urnikom, ponoči gre na ročni režim (OK, lahko bi nastavil od 00.00 do 00.00, ampak očitno ni mišljeno tako). Najbrž se komu postavlja vprašanje, zakaj bi bilo odpiranje in zapiranje prek aplikacije smiselno, če lahko to naredim ročno – kot rečeno, daljinski upravljalnik je vedno del motorizacije. Ker mi ni treba hoditi do okna oz. senčila, ker lahko naredim tudi, kadar nisem doma (denimo umaknem tkanino, če vem, da se bliža nevihta) in ker je lahko potem večina daljincev pospravljenih v predalu.

Ampak v redu, pišimo malo prezgodaj Miklavžu. Kako si predstavljam pravo pamet pri takem sistemu? Predvsem v tem, da bi že v osnovi predvidevala delovanje ves čas, ne z nočnim »počitkom«. Kajti poleti je odločilen prav nočni čas in potem pravočasno jutranje ukrepanje. Čez noč morajo biti okna na stežaj odprta, da se sobe prezračijo in predvsem shladijo (na podeželju je to nekoliko bolj realno kot v mestu, vsaj dokler nočna temperatura ostaja pod dvajsetimi stopinjami), zjutraj pa se morajo zapreti, še preden se ozračje preveč segreje, kar se da prespati, zato je digitalna in motorizirana pomoč pri tem povsem dobrodošla. Kot bi bilo tudi vmesno zapiranje in pospravljanje senčil, če bi se prikradla kakšna nočna nevihta. Pa tudi podnevi bi zelo rad videl, da bi se zasenčitev sama zvila noter, če bi kazalo na resno deževje ali še kaj hujšega. Pa tega sistem ne počne, ker najbrž tudi nima pravih podatkov. Tipal in kamere na strehi zagotovo ne, a lahko bi si pomagal z internetnimi informacijami. Navsezadnje je ogromno ljudi z vremenskimi postajami Netatmo in te verjetno dokaj dobro vedo, kje divja nevihta ali kje se pripravlja nanjo. Nasploh je zdaj vse skupaj naravnano na kakovost zraka, kar je skupek temperature, vlažnosti in prisotnosti delcev, a vsaj poleti bi bilo bolje, če bi sistem gledal predvsem na temperaturo in se jo potrudil čim bolj znižati. Pozimi pa bi morala veljati obratna logika – čim več toplote zadržati znotraj. Večkrat sem moral ukrepati, kajti sicer bi zadeva ostala odprta predolgo. Tudi iz tega bi se sistem lahko kaj naučil. To pa je bolj ali manj to, ker strešno okno pač ni nekaj, kar bi zahtevalo konstantno premikanje položaja, pravzaprav je precej statična zadeva. Zato – motorizacija in upravljanje na daljavo pomagata, pamet pa v resnici ni prav zelo potrebna. In sprašujem se tudi, kako bo s tem oblakom in aplikacijo čez deset ali dvajset let, mogoče še več, ker streha in okna v njej niso nekaj, kar bi menjal prav pogosto. V povprečni posameznikovi življenjski dobi težko več kot dvakrat. Fino pa je, če se ni treba še vmes ukvarjati z zamenjavami tega ali onega, ker se nekomu ne splača več vzdrževati strežnikov. Na srečo gre vsaj za vodilnega ponudnika na tem področju, zato smo lahko optimistični. Sem pa imel nekaj težav, ko sem nadgradil domači wi-fi in sem prehod povezav vanj. Okno in senčilo sta se izgubila in porabil sem nekaj časa, da sem ju dobil nazaj v aplikacijo, toda zadevo sem rešil.

S pametno razsvetljavo sem tudi že poskušal, večkrat, a vsakič znova ugotovil, da ne daje prave dodane vrednosti ali da je svetloba slabša kot iz kolikor toliko kakovostnih običajnih sijalk. Večina teh kompletov je tudi zasnovana za klasične navoje E27, sam pa imam precej luči z navojem E14 in v prenovljenih prostorih praktično vse podometne, tam pa je vgrajevanje pameti in avtomatizacije še malo bolj zapleteno oz. ni na voljo vnaprej pripravljenih kompletov. Smiselno se mi zdi, da se na hodnikih žarnice prižigajo glede na gibanje. In, kot je omenjal že Marjan, je dobrodošla možnost programiranja prižiganja in ugašanja za obdobja, ko nikogar ni doma. Kadar pa smo, ni nobenega problema pritiskati klasičnih stikal.

V priklapljanju hladilnikov, pralnih strojev, toasterjev, kavnih avtomatov in podobnih pripomočkov na wi-fi in v oblake vidim malo ali nič smisla. To so naprave, ki ali delujejo brez kakršnega koli vmešavanja ali jih uporabljam tukaj in zdaj, in sta vsaka avtomatizacija ali daljinski nadzor nepotrebna. Kaj mi pomaga, če nekje na obisku ali na sestanku izvem, da je pralni stroj končal svoje delo. Ako nimam robota, da bi ga izpraznil in obesil oprano perilo, bo to v vsakem primeru moralo počakati. Pa tudi če bi imel robota, bi ta lahko neposredno dobil to obvestilo od stroja, mene vmes ne potrebujeta. Enako ne morem na daljavo pripraviti toasta in ga prežarčiti, da bi ga pojedel. Če sem ob opekaču ali kavomatu, pa ju lahko upravljam neposredno, brez vmesne naprave.

Še eno področje pametnega doma, ki sem ga doslej preizkusil (kamere in podobne varnostne elemente bom tokrat izpustil), so robotski sesalniki. Od zadnjega testa naprej ga celo uporabljam, ker sem ugotovil, da mi za zdaj še najbolj ustreza tak s čim manj pameti, ker ga večinoma prenašam iz sobe v sobo oz. lahko oddela največ en del stanovanja v enem kosu, potem pa ga moram zaradi različnih pragov in preprek ročno prestaviti. Problem pri tistih, ki so izdelovali »zemljevid« stanovanja pa je bil prav v tem, da niso predvideli hiše z več »enotami«, želeli so risati en načrt. Želel bi si sesalnik, ki ga lahko poslal izrisat kakšnih pet zemljevidov, ki bi se shranili v sistem, potem na vsakem označil, kje se robot lahko giblje in kje raje ne (da ne sili v kakšne kable, na prepreke, kjer nasede, itd), nato pa bi pomočnik vsakič vedel, kako se mora obnašati v določenem prostoru. Menda nekaj takega ponujajo novejše Roombe višjega razreda, mogoče bo treba eno od njih znova dobiti na test. In še zadnja prošnja izdelovalcem teh pomočnikov. Če postavim robota pred kupček zgrešenih smeti, naj gre, za božjo voljo, naravnost čeznje in bo stvar opravljena v pol minute. Zdaj pa ga praktično ni primerka, ki bi začel naravnost, ampak se vsi želijo takoj nekam obračati, zato je v praksi hitreje in manj stresno, če vzamem omelo in smetišnico, kot če se pregovarjam z robotom, v katero smer bo šel.

Veliko želja je še neizpolnjenih in zato je mogoče celo bolje imeti »neumen« dom, kot »pametnega«, ki te nervira. Vendar še nisem obupal in mislim, da se marsikaj še da izboljšati. Treba pa je, kot je rekel že Marjan, poslušati uporabnike. In pri snovanju upoštevati, da ima vsakdo drugačno stanovanje, želje in pričakovanja.

The post Pametni dom: Za zdaj je bolje, če zadeve upravljam sam (a je to včasih fino početi prek telefona) appeared first on Tehnozvezdje.

Kot rečeno imamo pri nekaterih ponudnikih sklenjeno pogodbo za “posredništvo” (angl. affiliate), kar pomeni, da od vsakega nakupa, ki je opravljen čez našo povezavo, dobimo kakšen odstotek. Zneski niso visoki, a v daljšem obdobju lahko zberemo za nakup kakšne testne naprave ali za določeno izboljšavo na spletni strani. Zato lepo prosimo, da kadar kaj kupuješ v trgovinah, ki so na našem seznamu ali iščeš določene storitve, uporabiš našo povezavo, da se nakup prišteje na naš konto. Cena zaradi tega ni nič višja, samo trgovec nam odstopi del dobička, ker smo mu pripeljali kupca. Kar velja za naslednje ponudnike:

• Nemški Amazon
• Britanski Amazon
• Gearbest – Trgovina z različno kitajsko robo, od malenkosti do premijskih telefonov, dronov in še marsičesa. Vse več izdelkov je tudi na zalogi v Evropi, s čimer se izogneš plačevanju davka in carine.
• PureVPN – Ponudnik storitev zasebnih navideznih omrežij (VPN). Naročnine so ugodne občasno objavimo tudi kakšno kodo za popust.
• Adobe – Vodilni ponudnik programske opreme za fotografijo in montažo videa. Če sklepaš naročnino na Creative Cloud (Photoshop, Premiere, …) stori to z uporabo naše povezave.
• Shutterstock – najbolj priljubljena spletna knjižnica fotografij, glasbe in videov.

Najlepša hvala za ves shopping, ki ga opraviš prek naših povezav!

Najdeno 4. 7. 2018

Mimovrste ponuja prenosnik HP Pavilion x360 s 14-palčnim zaslonom za 629 evrov. Za ta denar pa sploh ne dobiš podhranjene zadeve. Poleg vrtljivega zaslona s polno visoko ločljivostjo ima računalnik procesor i3 (prejšnje generacije), 8 GB pomnilnika in 256 GB diska SSD. Tehta pa nekaj več kot 1,6 kg, torej je kar primeren za prenašanje naokrog. Lani smo testirali 13,3-palčno različico.

Na nemškem Amazonu lahko Samsungov prenosni disk SSD s kapaciteto pol terabajta kupiš za 156 evrov.

Izbor najboljšega in najnovejšega v trgovini Gearbest:

Bluedio TN

Rekreativne slušalke bluetooth znamke Bluedio, ki običajno ne razočara z zvočno kakovostjo. Skupaj s poštnino stanejo 14 evrov.

Stojalo

Stativ za pametni telefon, ki je lahko tudi samovšečniška palica, in ima daljinski sprožilec, povezan po bluetoothu. S kodo IT$MPSELF ceno znižaš pod deset evrov.

Asus Zenfone 5

Asus je na sejmu MWC kar navdušil s svojo linijo Zenfone 5, žal pa teh telefonov v Sloveniji (še) ni. Zato pa jih je mogoče kupiti na Gearbestu. Model s srednjerazrednim procesorjem Snapdragon 636, 4 GB pomnilnika in 64 GB prostora za podatke s kodo IT$MPZ5 stane 333 evrov. Z davkom in stroški torej 420 evrov, kar je še vedno dobra cena za izdelek, ki se že spogleduje z višjim razredom.

Roborock S50

Trenutno najzmogljivejši “kitajski” robotski sesalnik, ki se lahko kosa tudi z najboljšimi ameriškimi. Poleg sesanja obvlada še (zasilno) pomivanje. Dobiš ga lahko zaunih 430 evrov, brez dodatnih davkov in ukvarjanja s carino, ker pride iz evropskega skladišča.

Beelink Gemini X45

Zelo zanimiv mali dnevnosobni računalnik. Poganja ga najnovejši procesor Celeron, celo različica za namizne PC-je, ne prenosnike. Zraven je še 6 GB pomnilnika, 128 GB diska SSD in ostale sodobne pritekline, od brezžičnega omrežja s podporo 5GHz do različnih priključkov. SKupaj z davkom te reč stane 270 evrov, kar se nam zdi dobra cena tak sistem, ki je lahko tako v vlogi večpredstavnostne kot delovne naprave.

Alldocube M5 4G

V zadnjem času je malo novih, atraktivnih tablic. Ta je morda ena od njih. Ima spodoben Mediatekov procesor, desetpalčni zaslon z ločljivostjo 2560 x 1600, 4 GB pomnilnika in 64 GB shrambe, na voljo pa je tudi povezovanje v mobilne omrežja (LTE). Vse to za slabih 220 evrov z davkom in stroški uvoza vred.

Nosilec Roidmi

Prilagodljiv magnetni nosilec za telefon. S kodo IT$MPHODER ceno znižaš na dobrih pet evrov, s poštnino vred tako zanj plačaš šest evrov.

Xiaomi Mi Band 3

Povsem nova zapestnica, naslednica izjemno priljubljene Mi Band 2, je zdaj na voljo za 30 evrov (iz Kitajske, cena iz Honk Konga je za šest evrov višja). Če jo ustavi carina, 50, kar je še vedno najceneje, odkar je novinka v prodaji. Prinaša pa večji zaslon, merjenje srčnega utripa, boljšo vodoodpornost.

Baterija Xiaomi 10.000 mAh

Legenda med powerbanki, ponuja dobro razmerje med kapaciteto in velikostjo (maso). So tudi tanjše in lažje, a tudi večje, debelejše in težje z manjšo kapaciteto. Dobiš jo za devetnajst evrov s poštnino vred.

Elephone EE Band 5

Zapestnica z zaslonom v slogu Samsungovih Gear Fit, osnovno vodotesnostjo (IP67) in merilnikom srčnega utripa.

The post Najboljši nakupi ta hip appeared first on Tehnozvezdje.

Med hišno osvetlitvijo, ki jo je mogoče povezati v domače omrežje ter krmiliti s telefonom in glasovno, je že nekaj let v ospredju Philips Hue. Ta deluje res dobro, oddaja prijazno svetlobo in še vedno stane 160 evrov za komplet treh sijalk in vozlišče. Prav zaradi tega zadnjega podatka so Xiaomijeve »žarnice«, ki se dobijo za približno 15 evrov po kosu, toliko bolj mikavne. Obljubljajo podobne zmožnosti in svetilnost (800 lumnov), večino tega tudi izpolnijo, a so nekatere stranske težave preveč moteče.

Glavna razlika v primerjavi s Philipsom je v tem, da ima vsaka sijalka vgrajeno vso elektroniko za priključitev v wi-fi, ni nobene namenske povezovalne škatlice. Zaradi tega so tudi malo večje in lahko neugledno štrlijo iz lestenca. Namestitev niti ni zapletena. S strani home.mi.com je treba prenesti aplikacijo Mi Home in jo namestiti na telefon, v njej poklikati sijalke, ki jih najde, jih prijaviti v wi-fi in to je to. Nato se začne špas s spreminjanjem barv, intenzivnosti osvetlitve in drugimi triki. Povezava z Alexo je še stopnja več, ker samo rečeš »Alexa, turn on the light.« Vtisi so prvih nekaj minut zelo pozitivni. Ko je začetnega igračkanja konec in se začne vsakdanje življenje s temi Xiaomiji, pa se vse bolj kažejo pomanjkljivosti.

Najbolj očitna je brnenje. Dovolj glasno, da je zoprno, kadar v prostoru ne igra kakšna glasba. Nekaterih to ne moti, mene pač. Zraven tega se sijalke še precej segrevajo. Očitno je v njihovo ohišje, ki je povsem zaprto, brez kakšnega izhoda za topel zrak, stlačeno preveč elektronike, od pretvornika in krmilnika za sveteče diode do brezžične tehnologije. To imam na sumu tudi kot razlog samodejne ponastavitve sijalke, ki je se zgodila ob enem od vklopov. Nekajkrat je pomežiknila v različnih barvah in se nazadnje ustalila pri osnovni beli, v aplikaciji pa ni bila več med povezanimi, ampak je bila »na voljo«. Določeni uporabniki pravijo, da tovrstnih težav ne opažajo. Zato dopuščam možnost, da obstajajo različne serije.

Sama svetloba mi je bila všeč, če je bila nastavljena na malo bolj, a ne preveč rumeno. Bela je nekoliko preveč hladna. Je pa opazno, da je svetilnost pri barvah (rdeči, modri, …) manjša in ti odtenki niso preveč prijazni za (moje) oči. Mogoče bi s to osvetlitvijo celo shajal kljub brenčanju in nezanesljivosti, če ne bi k neuporabnosti svojega piskrčka pristavila še nerodna Alexa. Stvar je v tem, da je vsaka sijalka samostojna naprava. Kar pomeni, da je treba navidezno pomočnico tolikokrat prositi za vklop ali izklop, kolikor je sijalk. Ne bo razumela, da hočem, naj hkrati prižge Micko in Francko, ker v sistemu nimam naprave, ki bi se imenovala »Micka in Francka«. Omejitve semantičnega razumevanja umetne inteligence so zadale še zadnji udarec kitajski razsvetljavi, ki že sama po sebi potrebuje različico 2.0 z boljšo ventilacijo in kvalitetnejšimi krmilniki. Do takrat ostajam pri klasični, nepovezani in nepametni, kajti druge, potencialno boljše rešitve se mi zdijo glede na koristi absolutno predrage.

The post Kitajska razsvetljava obeta, a nazadnje pogori appeared first on Tehnozvezdje.