Irobot Roomba i7+: Zakaj imaš pa ta »sekret« v sobi (#VIDEO)

Rad imam robotske sesalnike Roomba. 780-tica je že globoko v sedmem letu obstoja, pa še vedno delujejo skoraj tako dobro kot na začetku, na voljo pa so tudi rezervni deli. So kot nemški avtomobili. Kakovostno narejeni, z dobro podporo, a žal tudi dragi. Nobenega dvoma ni, da je taka tudi Roomba i7 skupaj s postajo, ki robotu po vsakem čiščenju izprazni predal za smeti, pa čeprav oboje skupaj stane krepko prek tisočaka. Je veliko, pa tudi ni, če »ta stroj« res potrebujete. Imate veliko stanovanje, bi ga radi uporabljali po nadstropjih ali pa vam je preprosto mar za ceno, ker pač hočete najboljši robotski sesalnik ta hip! O tem, Da je res najboljši, pa ni kaj dosti razpravljati.

Model i7 postavljen v kontekst!

Roomba i7 je nadgrajena različica starejših modelov družine 9, prvih s kamero in sposobnostjo sistematičnega premikanja po prostoru, namesto naključnega brezglavega letanja sem ter tja. Pa čeprav zadnje niti približno še ni zastarelo. Ne samo zato, ker so modeli z algoritmom naključnega premikanja mnogo cenejši, so primeri, ko tudi več smeti poberejo. Vzemimo naslednji primer. Robotski sesalniki imajo ob strani sukajočo metlico, ki smeti potiska pod krtače. A če smeti ne »zajame« v pravem trenutku, jo lahko potisne stran od robota. Če jo potisne na površino, ki jo je sesalnik z novim »sistematičnem« algoritmom premikanja že obdelal in ker je nastavljen, da gre le enkrat preko prostora, bo ta ostala. Pri starejših modelih pa obstaja dokaj velika verjetnost, da jo bo pobral, ker gre večinoma prek vsake točke v prostoru dvakrat ali celo večkrat. Z drugimi besedami – če imate manjše stanovanje, po nastavljanjem urniku ne »sesate« vseh sob hkrati ali pa sploh sesalnik uporabljate ročno, tako da ga prenašate iz sobe v sobo, potem modeli družine 9 in i7 niso za vas. Odločite se raje za različico e5 ali celo za katerega od starejših, ki so še vedno v prodaji.

Ne enega, zapomni si do deset tlorisov?

Ko so pred leti predstavili model 980, mimogrede, takrat sem zapisal, da je predrag in to še vedno velja, je predstavnik izdelovalca dejal, da robot zemljevida, ki ga gradi s pomočjo kamere, ne hrani, temveč izbriše po vsakem sesanju. Delno zaradi varovanja zasebnosti uporabnika, pa čeprav omenjena kamera vidi v nizki ločljivosti, delno pa, ker bi robota star zemljevid, ki bi se lahko do naslednjega čiščenja spremenil, motil in vplival na kakovost sesanja. Očitno ne eno ne drugo ni več »pomembno«, kajti sistem vodenja modela i7 je v osnovi enak, le močno izpopolnjen. Robot zdaj zemljevid oziroma tloris prostora shrani in uporablja. Še več, shrani lahko do deset različnih in vedel bo, v katerem je, tudi če ga na primer prenesemo v drugo nadstropje, postavimo v naključno sobo in zaženemo. Ni torej nujno, da robotski sesalnik vedno začne s polnilne postaje, da se ne »izgubi«.

Ko robota prinesemo domov, se ta med prvimi tremi ali štirimi sesanji uči. Proces prepoznave tlorisa lahko pohitrimo, če sesalnik pošljemo na vadbeno vožnjo. Ko pa meni, da je dokončan, v aplikaciji ponudi, da ga uredimo. Določimo, kjer so vrata med sobami ter jih imenujemo, zato, da lahko preko aplikacije ali govorno, če je sesalnik povezan z Googlovo pomočnico ali Alexo, po potrebi lahko pošljemo, da naj posesa le izbrano ali izbrane prostore. Kajpada moramo to storiti v vseh nadstropjih ali stanovanjih, za katera želimo, da jih i7 zna počistiti. V primerjavi s sesalnikom Roborock S50 je postopek izdelave tlorisa daljši, saj je temu zaradi uporabe laserja dovolj ena sama vožnja. Vendar ne moremo imenovati sob, pa tudi ne hraniti več različnih, lahko pa na tlorisu označimo površino, ki jo naj pusti pri miru ali narišemo črno, ki je sesalnik ne sme prestopiti. Drugače povedano, S50 ne potrebuje dodatne naprave (navidezni zid), Roomba i7 pa jo, da omejimo področja, kje si sesalnika ne želimo. Na primer dela sobe, kjer so skodelice za hrano in vodo domačega ljubljenčka.

Pobere več kot tekmeci, a razlike so majhne

Roombe so vedno slovele po odličnem mehanizmu pobiranja smeti, kajti pri baterijsko gnani napravi se žal ne moremo zanašati le na »srk« zraka. Bistvo je, da ima i7, tako kot lani predstavljen denarnici prijaznejši model e5, dve nasproti vrteči gumijasti krtači, v katere se daljši lasje manj zapletajo, kot v ščetinasti. Krtači i7 zaradi spremenjenega profila še za odtenek bolje pobirata smeti, kar pa je v praksi težko preveriti. Sicer pa se lasje zapletejo tudi v nove krtače, le mnogo lažje jih je odstraniti. Še vedno pa se navijajo okoli osi prednjega koleščka in metlice, ki ju je treba sem ter tja očistiti, kar nekoliko izniči visokoleteče obljube po manj vzdrževanja. Čeprav pomnilna postaja posesa pobrane smeti iz posode sesalnika, je tega še vedno priporočljivo preveriti enkrat na teden in odstraniti, če je kaj ostraniti treba. V primerjavi s sesalnikom Roborock s50 pa Roomba i7 opazno bolje pobira smeti ob robovih. »Pelje« tesneje ob njih, pa tudi ne motijo je toliko vratna krila omaric, saj se lahko stisnjenje podnje, s čimer ima s50 kar nekaj težav.

Stanovanje neto površine okoli 60 kvadratnih metrov sta teden dni vsak drugi dan posesala oba. Najprej je svoje opravil S50, nato pa še i7 in ta je skoraj vedno našel še nekaj smeti, iz česar lahko sklepamo, da sesa bolje, a roko na srce, gre za malenkostne razlike. Gotovo pa ne takšne, da bi odtehtale skoraj pet stotakov cenovne razlike. Ker pa ima Roomba i7 sodobnejši čistilni mehanizem, rezervni deli pa lahko dostopni, je kajpada v prednosti in potrjujejo tezo, da gre trenutno za najboljši robotski sesalnik.

Sesalnik v polnilni postaji so roboti že imeli!

Pravzaprav je imela Roomba oznako i7+, plus v imenu pa pomeni priključno postajo, ki ima v sebi še en vakuumski sesalnik. In res, ko je robotek na svojem mestu, sta skupaj videti kot majhna straniščna školjka. Podobno sem namreč zapisal pred leti, ko sem imel možnost igrati se s Samsungovim robotskim sesalnikom, ki je imel slično rešitev. Irobot ni prvi  in vprašanje je, ali se bo zadeva prijela. Samsungova se ni, pa čeprav njegovi roboti niti približno niso slabi. Postaja je relativno velika in nekaterim bo predstavljala prevelik in moteč element skrbno oblikovanega interjerja. Sicer pa si lahko model i7 omislite tudi brez tega dodatka.

Princip delovanja pa je preprost. Pod pladnjem, na katerem Roomba parkira, je ozek kanal, ki se konča z odprtino, kjer so »vratca« robotove posode za smeti. Ko se ta priključi, sesalnik v navpičnem delu zahrumi, v pravem pomenu, da ne bo pomote, ter povleče smeti v »vrečko« kot jih imajo klasični sesalniki. V njej je prostora za do trideset robotovih posod smeti, ki pa je v resnici ravno zaradi vrat manjša, kot bi lahko bila. Rešitev pa ni slaba, če je stanovanje veliko in se posoda napolni, predno robot celega posesa ali pa je po domače doma »svinjak«. Robot se lahko na postajo vrne sredi dela, izprazni posodo in nadaljuje, kjer je končal. To pa je tudi ena od glavnih prednosti robotskih sesalnikov, ki se znajdejo v prostoru. Vedno se lahko vrnejo na postajo, tudi v primeru, ko morajo napolniti baterije.

Hvalimo

• Odlična navigacija, ena boljših, saj robot vedno ve, kje je.
• Preprosta aplikacija in hiter priklop na domače Wi-Fi omrežje.
• Kakovost izdelave, robustnost in (verjetna) dolgoživost.
• Kakovostni sistem krtač ter nasploh dober čistilni mehanizem.

Grajamo

• Visoka cena.
• Postaja s sesalnikom ni ravno oblikovni dosežek, pa še hrupna je.
• Prehitro vrtenje metlice pri načinu točkovnega čiščenja, ki na primer med sesanjem stresenega riža del tega razmeče po prostoru.