Velux Active: Kdo mi odpira okna?!
Matjaž Ropret 2. aprila 2019 ob 09:58

Strešno okna so v mansardnih prostorih zelo pogosta oprema. Pa dostikrat zaradi višine tudi logična točka najprej motorizacije, nato pa še avtomatizacije. To je vodilni proizvajalec pred meseci predstavil s sistemom Velux Active in takrat sem ga tudi namestil na enega od svojih oken. Zdaj, ko so odpravljene začetne slabosti in je že tudi malo topleje, lahko opišem izkušnje z njim.

Velux je sistem za avtomatizacijo razvil skupaj s podjetjem Netatmo, ki že nekaj časa ponuja vremenske postaje, varnostne kamere in podobne zadeve. Tudi tu je osnova »postajica«, nekakšna škatlica z ustreznimi tipali in elektroniko, ki komunicira s »prehodom« (gateway) – ta skrbi za povezavo v brezžično obrežje (Wi-Fi) in daljinsko krmili zunanje motorje na oknih glede na svoje meritve. Bistvo je, da zrači prostor in prezračuje pregrevanje. Uporabnik vse skupaj spremlja in upravlja – kolikor je to potrebno – v aplikaciji na telefonu. Internet stvari, torej. Tak, ki ima za moje pojme več smisla od povezanih pralnih strojev in hladilnikov. Je sicer res, da gre znova vse čez medmrežje, kar pomeni, da nič ne deluje, če padejo Netatmovi strežniki, po drugi strani pa lahko ukrepaš od povsod, tudi če nisi doma.

Osnova je torej v tem, da škatlica v prostoru meri temperaturo, vlago in količino delcev v zraku, ter se na osnovi tega odloča, kdaj in za koliko časa bo samodejno odprla okno. V sistem jih je seveda lahko povezanih več, pri meni je zgolj eno od obeh v konkretni sobi. Razen morda julija to popolnoma zadošča za zadosten dotok svežega zraka. Sistem je brez dodatnih komplikacij združljiv z okni, ki jih Velux proizvaja nekje od leta 2014 naprej, da pa se tudi z nekaj let starejšimi, kot so moja, vendar ne gre tako elegantno. V vsakem primeru pomaga, če so že v osnovi zamišljena za električno odpiranje. Pri tistih novejših je sicer enostavno tudi kasnejše dodajanje zunanjih enot z motorji ter sončnimi celicami in baterijami – te omogočajo nekaj deset odpiranj in zapiranj, tako da ni panike, če nekaj časa ni sonca –, pri starejših pa tudi gre, vendar je treba malo improvizirati in estetika na strehi doživi rahel udarec. Še posebej, če je zraven tudi sklop za spuščanje in dviganje zunanjega senčila, tega namreč prav tako lahko krmili avtomatika. Kajpak znova govorimo o senčilu, ki je že v osnovi motorizirano, zato bo morda kdo moral zamenjati mrežastega, ki ga premika ročno.

Na začetku je bilo treba nekaj malega telovadbe, da so se vse stvari povezale, vendar mi je v drugem ali tretjem poskusu uspelo. Najprej je seveda na vrsti prehod, nato dodaš osrednjo enoto s tipali in nazadnje, ko določiš sobo, kjer stoji, še »naprave«, s katerimi se pogovarja oz. jih krmili. V mojem primeru okno in senčilo. Lahko bi imel več takih kontrolnih enot, z eno samo je vse skupaj precej preprosto in pregledno. Zraven vsakega motorja je sicer tudi fizični »daljinec«, prav tako so tipke za odpiranje na enoti s tipali, tako da aplikacija ni vedno nujna. So pa v njej seveda informacije o kakovosti zraka, vidi se položaj okna in senčila in nastavlja se določene parametre. Sistemu namreč uporabnik lahko določi, kaj in v kolikšni meri naj upošteva. Na primer, naj prezrači za uravnavanje temperature in/ali vlažnosti in naj poleti ostane odprto celo noč. Še bolje bi bilo, če bi zadeva skozi čas sama ugotavljala, kakšne so moje želje in navade, ampak tega po pravici povedano nisem opazil. Je pa vedno možnost preklicati to, za kar se je odločila »avtomatika«, in zapreti nazaj. Ali pa odpreti, če sistem preveč okleva. Takoj ob prvem uporabnikovem posegu ta dan pa gre samodejno upravljanje v mirovanje do naslednjega dne, kar se mi zdi malce hecno, toda tako pač je. Je pa mogoče za vsak dan v tednu nastaviti, od katere do katere ure velja samodejni način.

Ponoči res ni potrebe za kakšne premike, je pa v aplikaciji nastavitev za »jutranje spuščanje svetlobe v prostor,« kar predpostavlja zasenčenje zvečer, za kar ne vidim potrebe, saj me skozi streho ponoči nihče ne gleda, tudi nobena luč mi ne sveti z neba, zjutraj pa tudi ni treba, da se rolo navlažen zvija nazaj. Na začetku se tega sploh ni dalo izključiti, potem so le dodali ustrezno stikalo. Dodatna nastavitev je, da poleti zadeva ostane pretežno spuščena in tako preprečuje pregrevanje. Pravzaprav se mi čez poletje zdi vseeno, če je senčilo ves čas spuščeno, tako kot je pozimi stalno dvignjeno. Je pa možnost dvigovanja v aplikaciji, kadar nisem doma, dobrodošla. Do zdaj se mi je pogosto dogajalo, da je takrat, ko sem šel od doma, še močno pripekalo, potem pa je prišla kakšna nevihta, a nisem mogel pravočasno reagirati, da tkanine ne bi namočilo. Zdaj bom, vsaj v teoriji, lahko, in se bo zadeva še pravočasno pospravila. Mogoče bi moral to vgraditi še na drugo okno, vendar žal tako kasnejše dodajanje ni ravno poceni.

Sistem sicer gleda na to, kdaj dežuje in takrat ne zrači. Podatek o tem dobiva s sončnih celic. Po začetnih težavah zdaj to dobro deluje in nikoli ne odpira med dežjem. Se pa zgodi, da to poskuša v vetru, ki je na našem koncu kar pogost, vendar aplikacija podatkov o njem nima. Morda bi jo lahko povezali še z Netatmovo zunanjo vremensko postajo, vendar sta sistema ločena. Z zračenjem sem bil pozimi kar zadovoljen. Res ga je aplikacija prilagajala okoliščinam, včasih se je odprlo samo držalo okna, ki je tudi loputa za zasilen dotok zraka, včasih okno čisto malo, v toplejših dnevih več. Sam bi sicer intervale skrajšal in občasno sem jih – tako ali tako za vsako akcijo pride obvestilo na telefon –, ampak v splošnem zadeva opravlja svojo nalogo. Tudi takrat, ko so bili obiski in je bil zrak slabši, je reagirala. Lahko bi hitreje, toda verjetno se na meritvah poslabšanje ne pokaže tako hitro, kot ga zaznamo mi.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


V aplikaciji se da sistem tudi zakleniti, tako da niso možni posegi brez vnovičnega vpisa varnostnega PIN-a. Vsaj moja okna je sicer še vedno mogoče odpirati ročno, ne pa tudi spuščati ali dvigovati senčil, nisem pa prepričan, kako je s tem pri novejših in že v osnovi elektrificiranih.

Kot na vseh področjih interneta stvari in pametnega doma tudi pri sistemu Velux Active koristi so, tokrat morda celo večje kot kje drugje, a tudi tu ne odtehtajo investicije v čisto vsaki situaciji. Če že imate ustrezna okna ali prenavljate streho in nameravate vgraditi elektrificirana okna, potem je dobrih dvesto evrov čisto smiseln dodaten strošek, ker prinaša tako samodejno prezračevanje kot možnost upravljanja na daljavo. Posodabljanje starih pa se verjetno bolj splača, če so nekje na višini, kot če z lahkoto na dosegu za odpiranje in pretikanje senčil.

Nekaj o sistemu Velux Active sem povedal tudi v najnovejšem vlogu:

HVALIMO
  • Smiselno zračenje glede na zrak v prostoru
  • Možnost upravljanja z oknom in senčilom, kadar nisem doma
  • Če so okna že primerna, cena za Velux Active ni pretirana
GRAJAMO
  • Potrebovali so nekaj mesecev, da so spolirali aplikacijo
  • Sistem se iz mojih posredovanj ničesar ne nauči
  • Ni povezave z obstoječimi vremenskimi postajami Netatmo
Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja