Naj vse žarnice zamenjam s sijalkami LED in katerimi?
Marjan Kodelja 10. oktobra 2019 ob 11:57

LED-sijalke so se pojavile skoraj sočasno z varčnimi, vendar zaradi nižje svetilnosti (in visoke cene) nekaj časa niso bile primerne za glavno osvetlitev. Tehnologija je napredovala, uveljavila se je v vozilih, in ker padajo tudi cene, postajajo dosegljive domačim uporabnikom. Podobno kot pri varčnih žarnicah, kjer smo se prvič srečali s »temperaturo« svetlobe, je ta podatek pomemben tudi pri sijalkah LED. Kakšna naj bo temperatura svetlobe, pa je odvisno od uporabnika. Prebivalcem severnejših držav Evrope bolj ustrezna »toplejša« svetloba, prebivalcem južnejših pa nekoliko hladnejša. 

Temperatura svetlobe je označena na škatli, v kateri je sijalka, meri se v stopinjah kelvina.

Tudi pri sijalkah LED se srečujemo z enakimi težavami, kot smo se pred leti, ko smo morali na vrat na nos zamenjati žarnice z varčnimi sijalkami. Tega nam tokrat vsaj nihče ne vsiljuje. Obljubljali so, da varčne sijalke zdržijo dlje, izkazalo pa se je, da včasih pregorijo prej, kot so pregorele običajne žarnice. Podobno velja tudi za halogenske žarnice. Vzrok predčasnih odpovedi je kakovost izdelave, to pa je pri sijalkah LED še bolj izrazito. Nakup dražje in kakovostnejše sijalke LED se izplača, saj preverjeno zdrži nekaj let. Tudi po petih letih še ne izgubi svetilnosti. Slabše sijalke pa …, da poenostavimo: kolikor denarja, toliko muzike. Skok na glavo in menjava vseh varčnih sijalk s sijalkami LED zato ni potreben. Splača pa se preveriti ponudbo, ko odpove in jo moraš tako ali tako zamenjati.

Kakšna je idealna sijalka? 

Zvečer ne želiš hladne svetlobe, saj te prebuja, prija pa ti toplejša. Topla svetloba pa ima temperaturo nižjo od 3000 kelvinov. Zjutraj pa je ravno obratno. Še dobro, da je nekaterih sijalkam mogoče spreminjati temperaturo bele svetlobe, škoda le, da večina spada med pametne, kar za sabo potegne višjo ceno in upravljanje s telefonom. Naslednje vprašanje je moč oziroma svetilnost sijalke. Pravilo je, da je 100-vatna sijalka svetla in primerna za glavno razsvetljavo, 60-vatna za svetilo, ki je bližje človeku, na primer samostoječa svetilka v dnevni sobi, 25-vatne sijalke pa imaš tam, kjer želiš mehko in nežno svetlobo. Sijalke LED porabijo približno desetino električne energije sijalk z žarilno nitko. 10-vatna sijalka LED je potemtakem enakovredna 100-vatni žarnici, 6-vatna pa 60-vatni.

Sijalke LED sicer porabijo manj energije kot varčne sijalke, vendar to ni njihova glavna prednost. Z malo sreče, nakupom kakovostne sijalke LED in rednim ugašanjem luči, kadar jih ne potrebuješ, je možno, da je ne boš moral zamenjati naslednjih petnajst let. 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


Se je splačalo?

Pustimo tehnologijo ob strani, vprašajmo se raje, ali je zapovedana prepoved žarnic karkoli spremenila na bolje. Bojimo se, da v resnici ne, razen za izdelovalce sijalk, ki po logiki odstotkov zdaj služijo več. En odstotek prinese več denarja, če je cena 20, kot če je 1 evro. Mar ne? Ampak nalijmo si čistega vina. Žarnice so bile energijsko potratne, o tem ni nobenega dvoma, zato so nas učili, da moramo luči ugašati, ko jih ne potrebujemo. Bile pa so poceni in so manj obremenjevale okolje. Nekaj stekla in neproblematične kovine ni zastrupljajo okolja, izdelava je bila poceni in je potrebovala manj surovin ter energije. Varčne žarnice pa so polne škodljivih snovi, zato jih ne smeš odvreči v prvo kanto za smeti. Prav tako jih je težko in drago reciklirati. Verjetno smo dosegli Pirovo zmago. Na račun nižje porabe med uporabo smo pristali na večjo porabo energije in dražjih surovin za izdelavo sijalk, da njihovega vpliva na okolje niti ne omenjam. Mlajše generacije pa tudi niso varčne, kot smo bili mi. Pa kaj potem, če sijalka LED sije, saj porabi malo. Narobe svet mar ne. Ne bi smelo biti vprašanje, kaj uporabljamo, temveč vedno kako.

Naslovna fotografija DepositPhotos.

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
1 komentar
  • Jep, točno tako, norimo nekam brez pregleda stranskih učinkov. Kdo pa pravi, da politiko vodi razum in ne denar.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja