Pametne žarnice WIZ: Preprosto in brez težav. JAPAJADE!
Marjan Kodelja 10. septembra 2018 ob 06:56

Pogovor s predstavnikom podjetja WIZ je potekal podobno, kot poteka pogovor s prodajalcem sadja. »Gospod, kaj boš … Seveda, mandarine so zelo sladke in brez pešk!«. Ko jih prineseš domov, ti danko stisne zaradi kislosti, mimogrede pa še močno zagrizeš v peško, ki je le plod tvoje izrojene domišljije, saj se je sadjar zaklinjal na vse svetnike, da jih ni! Ampak nisva se cenkala za agrume, pogovarjala sva se o žarnici, ki jo neposredno povežemo v Wi-Fi. Čemu zaboga, ko pa je cel kup razlogov za »omrežji« zigbee ali z-wave. A tudi v protiargumentu, da ni potreben noben dodatni hardver, ki ti poveže z Wi-Fi-jem ter posledično preprostejšo namestitev, sem našel zrno logike. A kaj ko se je izkazalo, da vse le ni barvito, kot mi je slikal. Kljub sposobnosti sijalke, da »seva« celo mavrice barv.

 

Sijalka WIZ Wi-Fi RGB LED 75W
  • FUNKCIONALNOST
  • UPORABNOST
  • DIZAJN
  • ZMOGLJIVOST
3.4
Naj kupim?
Nekoliko velika sijalka WiZ Colors G E27 je primerna za velike »luči«, pri čemer ji gre v prid velika moč, ekvivalent 75 W žarnice z nitko. Priključi se v omrežje Wi-Fi, nakar jo upravljamo prek aplikacije. Na Amazonu boste zanjo odšteli malo manj kot 60 evrov.

V najboljšem primeru je razmerje med androidom in iOS-om štiri proti ena. Na en iPhone pridejo vsaj štirje telefoni z androidom in zato sem padel na zadnjo plat, ko sem se s petimi mučil povezati žarnico v omrežje. Postopek je »na papirju« sila preprost in enak postopkom, ki sem jih vajen. Naložiš aplikacijo, jo zaženeš in slediš trotelziher navodilom na zaslonu. A vedno dodam – Preprosto je, dokler se nekaj ne zaplete ali pa ni vse do zadnje podrobnosti, kot so si zamislili. Po treh huaweijih, enem oneplusu in sinovem motu play sem že skoraj obupal in bil tik pred tem, da žarnico vržem skozi okno. Še sreča, da mi je Matjaž povedal, da je njemu uspelo s starim iPhonom. Tudi meni je in še danes ne razumem, zakaj z androidniki ne gre. Pravzaprav so težave v začetnem procesu povezave telefona z žarnico prek bluetootha, prenosu gesla za brezžično omrežje in priklopu žarnice nanj. Ko sem nato priključeno žarnico prenesel v aplikacijo za sistem Android, vse deluje »bp« (brez problema). Zakaj, nisem uspel ugotoviti. Aplikacija je bila prava, saj je v tržnici le ena, noben od telefonov ni bil starejši od dveh let, pa tudi na spletu nisem našel rešitve, čeprav je še nekaj ljudi imelo podobne težave. Morda pa so pri meni doma kozmične sile po nekem čudnem naključju sovražno nastrojene pametnim lučem, saj mi je tudi Belkinov sistem Wemo crknil.

Če ne razumemo podatkov o svetilnosti dobesedno, potem vsaj 75-vatna žarnica RGB solidno deluje. Maksimalno svetilnost doseže pri beli svetlobi. Pri barvah, reprodukcija barvne palete je spodobno natančna, pa je svetilnost ustrezno nižja. Upravljanje z žarnico prek aplikacije, če zanemarim začetne težave, pa je v resnici preprosto. Barvo lahko izberemo s klikom na paleto ali pa prek enega od že nastavljenih predlogov. Takisto lahko upravljamo s svetilnostjo (zatemnitev žarnice), vsi ti ukazi pa so dokaj hitro izvedeni. WIZove žarnice je tudi preprosto povezati z Googlovim Pomočnikom ali Alexo, potem pa jih upravljamo z glasom. Vendar za osnovne ukaze (zmanjšaj svetilnost na 60 odstotkov, spremenit barvo v rumeno, …), za prednastavljene predloge ali scenariji je še vedno treba poseči po telefonu. Ko je svetilna enkrat v sistemu, katerem koli. Res pa je, da fascinacija s svetlobnimi učinki traja samo nekaj dni, potem pa je glavno, da zadeva daje čim več svetlobe.

HVALIMO

  • Cenejše od žarnic Philips Hue
  • Podpora za Alexo in Googlovega Pomočnika.
  • Ne rabijo dodatne naprave za povezavo v omrežje Wi-Fi.

GRAJAMO

  • Težave pri povezavi v omrežje Wi-Fi z androidnimi telefoni.
  • Svetloba žarnic ni tako svetla, kot bi pričakovali na podlagi tehničnih podatkov.
  • Skoraj šestdeset evrov ni malo za tisoč lumnov (nazivne) svetlobe.

 

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

 

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja