Pametni dom: Za zdaj je bolje, če zadeve upravljam sam (a je to včasih fino početi prek telefona)
Matjaž Ropret 6. avgusta 2019 ob 06:38

Za enega redkih elementov »pameti« v mojem domu povsem velja, kar je pred dnevi ugotavljal Marjan. Lahko bi ga označil za avtomatizacijo, nedvomno je zadeva povezana (v domače omrežje in naprej v internet oz. »oblak«), pameti, prilagajanja in samostojnega odločanja pa ni toliko, kot bi naveza proizvajalcev mogoče rada prikazala.

Prav veliko naprednega ali drugače rečeno, digitalnega, v svoji hišni opremi niti ne premorem. Mogoče bi se spodobila kakšna avtomatizacija vklapljanja črpalk za ogrevalni sistem, ki pa zdaj temelji na termostatskih ventilih na radiatorjih oz. na določeni temperaturi talnega ogrevanja v tistem delu hiše, ki ga ima. Trenutna avtomatizacija tako ni nič drugega kot urnik vklapljanja in izklapljanja ene ali druge veje ogrevanja. »Pametni« ventili na radiatorjih mi ne bi kaj dosti koristili, prav tako ne termostat(i) v slogu Nesta. Mogoče bi lahko dvojica ali več računala nekakšno povprečje in krmilila črpalki, morda bi se jim(a) uspelo naučiti kaj iz mojega posredovanja.  Toda analogen sistem s termostati na radiatorjih, ki jih lahko kadarkoli, v sekundi ročno zasučem na želeno vrednost, deluje dovolj dobro. Domnevam, da je podobno v marsikaterem slovenskem domu. Najbrž se »učeči« Nest v redu obnese v kakšnem eno- ali dvosobnem stanovanju, priključenem na daljinsko ogrevanje, marsikje pa take napravice nimajo veliko smisla.

Zakaj govorim o ogrevanju sredi vročega poletja? Ker se ga velikokrat omenja kot eno bolj očitnih potencialnih področij vsaj avtomatizacije, če že ne vnašanja pameti v stanovanje. Pa tudi zato, ker klimatske naprave nimam in tam ne morem postreči z nikakršnimi izkušnjami s prižiganjem na daljavo, glede na zunanjo temperaturo, položaj sonca in kaj vem kaj še vse. Imam pa od lanske (pozne) jeseni avtomatizirano in v oblak povezano eno od strešnih oken. Samo eno zato, ker za test pač ni bilo treba nadgraditi vseh in ker bi bilo to tudi malce predrago. Na srečo Velux (in Netatmo, ki je pravzaprav dobavil »pametni« del) sistem označujeta kot aktiven, vsaj na prvo žogo ne govorita o pameti. Velux Active (by Netatmo) sem sicer že opisal, a mogoče ni odveč ponoviti nekaj bistvenih značilnosti, lahko pa zdaj nanizam še nekaj dodatnih izkušenj, ker smo dali skozi še precej vročine in tudi deževja.

Marsikdo že ima motorizirana strešna okna in njihova senčila. Še posebej, če jih brez kakšne pručke ali celo lestve ne doseže. Temu je potem mogoče dodati prehod (gateway) za povezavo v Veluxov oblak in aplikacijo. Tak sistem zna do določene mere sam prezračevati prostor, mogoče pa je vse skupaj krmiliti tudi od daleč, s svojega telefona, ne samo prek daljinskih upravljalnikov, ki pridejo skupaj z motorčki. Del sistema je še osrednji “daljinec”, ki ima tipala za merjenje temperature in kakovosti zraka v prostoru, da se lahko odloča, kdaj je čas za odpiranje (prezračevanje). To v osnovi počne dovolj dobro, kajti običajno se je takrat, kadar nas je bilo v sobi več, okno odprlo še preden bi ga sami. Pa tudi zdaj poleti je kdaj presodil, da je že nekoliko preslab zrak proti večeru in je poskusil zadevo popraviti. Malo prezgodaj, če bi vprašal mene, ker je bilo zunaj še okrog trideset stopinj, res pa je, je so v najbolj vročih dneh okno večinoma ostalo zaprto. Opazil sem celo pripis v aplikaciji, da zunaj prevroče za odpiranje oken (zunanje tipalo je na sončnih celicah za delovanje motorja). Še ena opcija je samodejno spuščanje senčil, ki pa je za moje razumevanje stvari izvedeno narobe oz. bi bilo pravilno kvečjemu pri klasičnem oknu, ne strešnem. Tu namreč ne rabim zastrtega pogleda ponoči, rabim pa zatemnitev podnevi, da se prostor ne segreje preveč. Prav tako se mi ne zdi smiselno zjutraj (za »dobro jutro«) pospravljati od nočne rose vlažne tkanine. Resnici na ljubo pa opcija, da v času vročine senčila ves čas ostajajo na svojem mestu, deluje brezhibno. Tudi dežju se sistem večinoma kar dobro izogiba, malce pa ga muči veter. Tega ne zazna in tako zna odpreti kdaj, ko malce preveč piha.

Kljub solidnim rezultatom »avtomatike« mi je pri vsem skupaj še najbolj všeč možnost upravljanja s telefona, sploh za senčila. Ne razumem edino tega, zakaj sistem ob vsaki moji intervenciji (glede okna, če se igram s senčilom, potem ne) ustavi »pamet« za nekaj časa (lahko sicer samo za pol ure, lahko pa jo tudi sam takoj vključim nazaj). Samodejno delovanje je namreč v osnovi določeno z urnikom, ponoči gre na ročni režim (OK, lahko bi nastavil od 00.00 do 00.00, ampak očitno ni mišljeno tako). Najbrž se komu postavlja vprašanje, zakaj bi bilo odpiranje in zapiranje prek aplikacije smiselno, če lahko to naredim ročno – kot rečeno, daljinski upravljalnik je vedno del motorizacije. Ker mi ni treba hoditi do okna oz. senčila, ker lahko naredim tudi, kadar nisem doma (denimo umaknem tkanino, če vem, da se bliža nevihta) in ker je lahko potem večina daljincev pospravljenih v predalu.

Ampak v redu, pišimo malo prezgodaj Miklavžu. Kako si predstavljam pravo pamet pri takem sistemu? Predvsem v tem, da bi že v osnovi predvidevala delovanje ves čas, ne z nočnim »počitkom«. Kajti poleti je odločilen prav nočni čas in potem pravočasno jutranje ukrepanje. Čez noč morajo biti okna na stežaj odprta, da se sobe prezračijo in predvsem shladijo (na podeželju je to nekoliko bolj realno kot v mestu, vsaj dokler nočna temperatura ostaja pod dvajsetimi stopinjami), zjutraj pa se morajo zapreti, še preden se ozračje preveč segreje, kar se da prespati, zato je digitalna in motorizirana pomoč pri tem povsem dobrodošla. Kot bi bilo tudi vmesno zapiranje in pospravljanje senčil, če bi se prikradla kakšna nočna nevihta. Pa tudi podnevi bi zelo rad videl, da bi se zasenčitev sama zvila noter, če bi kazalo na resno deževje ali še kaj hujšega. Pa tega sistem ne počne, ker najbrž tudi nima pravih podatkov. Tipal in kamere na strehi zagotovo ne, a lahko bi si pomagal z internetnimi informacijami. Navsezadnje je ogromno ljudi z vremenskimi postajami Netatmo in te verjetno dokaj dobro vedo, kje divja nevihta ali kje se pripravlja nanjo. Nasploh je zdaj vse skupaj naravnano na kakovost zraka, kar je skupek temperature, vlažnosti in prisotnosti delcev, a vsaj poleti bi bilo bolje, če bi sistem gledal predvsem na temperaturo in se jo potrudil čim bolj znižati. Pozimi pa bi morala veljati obratna logika – čim več toplote zadržati znotraj. Večkrat sem moral ukrepati, kajti sicer bi zadeva ostala odprta predolgo. Tudi iz tega bi se sistem lahko kaj naučil. To pa je bolj ali manj to, ker strešno okno pač ni nekaj, kar bi zahtevalo konstantno premikanje položaja, pravzaprav je precej statična zadeva. Zato – motorizacija in upravljanje na daljavo pomagata, pamet pa v resnici ni prav zelo potrebna. In sprašujem se tudi, kako bo s tem oblakom in aplikacijo čez deset ali dvajset let, mogoče še več, ker streha in okna v njej niso nekaj, kar bi menjal prav pogosto. V povprečni posameznikovi življenjski dobi težko več kot dvakrat. Fino pa je, če se ni treba še vmes ukvarjati z zamenjavami tega ali onega, ker se nekomu ne splača več vzdrževati strežnikov. Na srečo gre vsaj za vodilnega ponudnika na tem področju, zato smo lahko optimistični. Sem pa imel nekaj težav, ko sem nadgradil domači wi-fi in sem prehod povezav vanj. Okno in senčilo sta se izgubila in porabil sem nekaj časa, da sem ju dobil nazaj v aplikacijo, toda zadevo sem rešil.

S pametno razsvetljavo sem tudi že poskušal, večkrat, a vsakič znova ugotovil, da ne daje prave dodane vrednosti ali da je svetloba slabša kot iz kolikor toliko kakovostnih običajnih sijalk. Večina teh kompletov je tudi zasnovana za klasične navoje E27, sam pa imam precej luči z navojem E14 in v prenovljenih prostorih praktično vse podometne, tam pa je vgrajevanje pameti in avtomatizacije še malo bolj zapleteno oz. ni na voljo vnaprej pripravljenih kompletov. Smiselno se mi zdi, da se na hodnikih žarnice prižigajo glede na gibanje. In, kot je omenjal že Marjan, je dobrodošla možnost programiranja prižiganja in ugašanja za obdobja, ko nikogar ni doma. Kadar pa smo, ni nobenega problema pritiskati klasičnih stikal.

V priklapljanju hladilnikov, pralnih strojev, toasterjev, kavnih avtomatov in podobnih pripomočkov na wi-fi in v oblake vidim malo ali nič smisla. To so naprave, ki ali delujejo brez kakršnega koli vmešavanja ali jih uporabljam tukaj in zdaj, in sta vsaka avtomatizacija ali daljinski nadzor nepotrebna. Kaj mi pomaga, če nekje na obisku ali na sestanku izvem, da je pralni stroj končal svoje delo. Ako nimam robota, da bi ga izpraznil in obesil oprano perilo, bo to v vsakem primeru moralo počakati. Pa tudi če bi imel robota, bi ta lahko neposredno dobil to obvestilo od stroja, mene vmes ne potrebujeta. Enako ne morem na daljavo pripraviti toasta in ga prežarčiti, da bi ga pojedel. Če sem ob opekaču ali kavomatu, pa ju lahko upravljam neposredno, brez vmesne naprave.

Še eno področje pametnega doma, ki sem ga doslej preizkusil (kamere in podobne varnostne elemente bom tokrat izpustil), so robotski sesalniki. Od zadnjega testa naprej ga celo uporabljam, ker sem ugotovil, da mi za zdaj še najbolj ustreza tak s čim manj pameti, ker ga večinoma prenašam iz sobe v sobo oz. lahko oddela največ en del stanovanja v enem kosu, potem pa ga moram zaradi različnih pragov in preprek ročno prestaviti. Problem pri tistih, ki so izdelovali »zemljevid« stanovanja pa je bil prav v tem, da niso predvideli hiše z več »enotami«, želeli so risati en načrt. Želel bi si sesalnik, ki ga lahko poslal izrisat kakšnih pet zemljevidov, ki bi se shranili v sistem, potem na vsakem označil, kje se robot lahko giblje in kje raje ne (da ne sili v kakšne kable, na prepreke, kjer nasede, itd), nato pa bi pomočnik vsakič vedel, kako se mora obnašati v določenem prostoru. Menda nekaj takega ponujajo novejše Roombe višjega razreda, mogoče bo treba eno od njih znova dobiti na test. In še zadnja prošnja izdelovalcem teh pomočnikov. Če postavim robota pred kupček zgrešenih smeti, naj gre, za božjo voljo, naravnost čeznje in bo stvar opravljena v pol minute. Zdaj pa ga praktično ni primerka, ki bi začel naravnost, ampak se vsi želijo takoj nekam obračati, zato je v praksi hitreje in manj stresno, če vzamem omelo in smetišnico, kot če se pregovarjam z robotom, v katero smer bo šel.

Veliko želja je še neizpolnjenih in zato je mogoče celo bolje imeti »neumen« dom, kot »pametnega«, ki te nervira. Vendar še nisem obupal in mislim, da se marsikaj še da izboljšati. Treba pa je, kot je rekel že Marjan, poslušati uporabnike. In pri snovanju upoštevati, da ima vsakdo drugačno stanovanje, želje in pričakovanja.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja