Tako na optiki kot v kabelskih (koaksialnih oz. hibridnih) omrežjih je mogoče dobiti hitrost 1 Gb/s v smeri proti uporabniku. Odtočne so praviloma precej nižje, a določenih primerih se celo da dobiti simetrične. Pri T-2 gre zdaj še višje, tudi s hitrostno simetrijo, saj ta operater poleg uveljavljene nadgradnje na 1000/200 Mb/s po novem ponuja še opciji 1500/500 Mb/s ali celo 2,5/2,5 Gb/s.

Za zdaj bodo tovrstne hitrosti na voljo na omejenem naboru lokacij, kjer so omrežje že nadgradili s tehnologijo Combo XGS-PON, žal niso pripravili zemljevida, kjer bi se te točke dalo preveriti, obljubljajo pa nadaljnjo širitev. Uporabniki, ki se bodo odločili za nadgradnjo hitrosti, bodo dobili nov modem, ki to omogoča.

Nadgradnjo hitrosti je mogoče v štirih naročniških paketih. Za paket Oranžni Diamant bo zvišanje hitrosti na do 1500/500 Mbt/s stalo 9,99 evrov na mesec, za hitrost do 2,5/2,5 Gbit/s pa 19,99 evrov mesečno. Za pakete Oranžni Optimum, T-2 Net + mobil in T4 pa bodo cene opcij 29,99 evrov in 39,99 evrov.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Pri T-2 internetne hitrosti vse do dveh gigabitov in pol appeared first on Tehnozvezdje.

Anketa je najprej spraševala glede pritočne (»download«) in nato še odtočne (»upload«) hitrosti. Pri prvem sem pričakoval, da bo marsikdo zadovoljen že z nekaj deset megabiti na sekundo, kar je ponujala dvojica odgovorov. Vendar se je izkazalo, da ni povsem tako, saj ju je izbralo manj kot 30 odstotkov glasovalcev. Zgolj slabih 12 odstotkov se vas je odločilo za odgovor, da brez težav shajate s hitrostjo 20 Mb/s, in slabih 17 odstotkov pa želi imeti vsaj 50 Mb/s, da je nekaj rezerve, če kdo gleda vsebine v 4K ali prenaša kaj večgigabajtnega. Po drugi strani med bralci Tehnozvezdja tudi ni veliko snobov, ki se ne pogovarjajo o hitrostih pod gigabitom, saj je na to možnost kliknilo dobrih sedem odstotkov vseh, ki so sodelovali v anketi.

Skoraj povsem enako število glasov sta imela odgovora iz »zgornje sredine,« oba po skoraj tretjino. Za glas je zmagalo prepričanje, da je prava hitrost nekaj sto megabitov na sekundo, saj je treba izkoristiti danosti, ki jih tehnologija ponuja. In kar, konec koncev, v marsikaterem naročniškem paketu, nudijo tudi operaterji. Vsaj na določenih tehnologijah (optika, »kabel«, LTE ali 5G), kajti druge (xDSL) tako visoko ne sežejo. Ob tem je treba poskrbeti tudi za ustrezno domačo omrežno opremo, da se hitrost ne izgubi med potovanjem signala po hiši ali stanovanju, najsi bo po kablih ali brezžično.

Tisti, ki za domače omrežje še nimate dovolj zmogljive ali sodobne opreme, ste kot primerno izbrali hitrost »okrog 100 megabitov,« ki je, roko na srce, še vedno več kot zadostna za večino potreb, tudi za sočasne video tokove 4K, nameščanje grafično zahtevnih iger, prenašanje večjih količin podatkov iz oblaka in druge priložnosti. Vsekakor pa rezultati kažejo, da je prej sto kot deset zdaj osnovna merska enota za pretočne internetne hitrosti. Jasno je, da jih vsi še vedno ne morejo dobiti, lahko pa upamo, da bo vsaj to ena od pozitivnih sprememb pri uvajanju tehnologije 5G, ki je doslej kar nekoliko razočarala.

Malce so me presenetili tudi rezultati za odtočne hitrosti. Pa me morebiti niti ne bi smeli, kajti jasno je, da predvsem tehnološka javnost zahteva čim višje hitrosti v smeri proti omrežju, če se le da poravnane (simetrične) z onimi iz omrežja proti uporabniku. Ko smo enkrat na nekaj sto megabitih ali celo gigabitni hitrosti, je realno težko pričakovati simetrijo, vseeno pa vas skoraj dve tretjini meni, da je fino imeti tudi za nalaganje v oblake in na različne storitve hitrost najmanj 100 Mb/s ali višjo, da je izkušnja primerljiva s tisto pri pretakanju k sebi. Natanko četrtina bi bila zadovoljna tudi s 50 megabiti in petina z 20 megabiti. Oboje je za uporabnike, ki ne objavljajo nekajkrat na teden večminutnih videov 4K ali si s sodelavci ne izmenjujejo kdo ve kaj vse, povsem zadovoljivo. Slabih 17 odstotkov vas je izbralo odgovor, da zadošča hitrost med petimi in desetimi megabiti na sekundo. Nižje hitrosti v anketi nismo ponudili, prav tako mislimo, da je ne bi smeli nuditi operaterji, in glede na rezultate mislimo, da ne bi imela veliko privržencev.

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post Hitrosti pod sto megabiti niso več zanimive appeared first on Tehnozvezdje.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post VIKEND ANKETA: Kakšna je nujna hitrost dostopa do interneta appeared first on Tehnozvezdje.

»V družbi T-2 bomo ob pričetku novega šolskega leta povečali hitrosti na optičnem omrežju za rezidenčne uporabnike in jim tako pri uporabi interneta zagotovili bistveno hitrejše prenose v pritočni smeri (do uporabnika – download) in večinoma tudi v odtočni smeri (od uporabnika – upload),« so zapisali v omenjenem operaterju. Navedli so podatek, da imajo v optičnem omrežju že več kot 125.000 uporabnikov. »Višjih hitrosti bodo na našem optičnem in odprtih širokopasovnih omrežjih (OŠO) deležna vsa gospodinjstva, ki so naročena bodisi na samostojne storitve interneta ali pa na enega od razpoložljivih FTTH paketov,« so že dodali. Novi naročniki višjo hitrost dobijo takoj, medtem ko jo bodo obstoječim višali postopno, zato se morda ponekod še ne pozna.

Po novem gredo pritočne hitrosti vse do 1000 Mb/s, prejšnja zgornja meja je bila 750 Mb/s, medtem ko so odtočne zvišali z največ 150 na 200 megabitov na sekundo. V drugih omrežjih, ne T-2-jevem, ki jih v tabeli označujejo kot WCA, so hitrosti v večini paketov nekoliko nižje.

Ob podražitvi, ki jo je T-2 izvedel poleti, je Marjan izpostavil, da samostojni dostop do interneta skoraj nikoli ni deležen pohitritve, zaradi česar se njihova vrednost za ceno, glede na to, da niso opazno cenejši od »trojčkov« ali »četverčkov«, le še poslabšuje. Tokrat so zvišali tudi hitrosti v tem delu ponudbe, kar je vsekakor pohvalno. Še vedno sicer zaostajajo za tistimi, ki jih dobijo naročniki združenih paketov, vendar so po novem zadostne za večino potreb in zahtev. Najnižja pritočna hitrost je namreč 50 Mb/s, Marjan pa je nedavno ugotavljal, da bi spodnjo mejo ta čas še uporabnega interneta postavil pri 20 megabitih na sekundo. Žal je morda najbolj (cenovno) zanimiva tovrstna naročnina deležna zgolj povišanja odtočne hitrosti, saj po novem ponuja 100/20 Mb/s namesto prejšnjih 100/10. Na enako hitrost so pohitrili tudi prejšnji simetrični paket 20/20 Mb/s, torej so v bistvu dva paketa združili v enega. Bistveno večja pohitritev je pri ostalih samostojnih naročninah, vendar te zaradi cen, ki presegajo 40 in celo 50 evrov, niso več tako zanimive.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Clio E-Tech: Dokaj daleč sem prišel kljub majhni posodi za gorivo
• 
  Anker obiskovalcem festivala Tomorrowland zagotavlja 35.000 prenosnih baterij
• 
  EU dokazuje, da regulacija ni vedno slaba (čeprav jo bogatuni stalno mečejo na tnalo)
• 
  NEDELJSKI NASVET: Nikar ne nasedajte, v ozadju je zgolj želja po denarju
• 
  SOBOTNO IZBIRANJE: Razmišljate o nakupu razumno poceni telefona?

The post T-2 zvišuje internetne hitrosti na optiki appeared first on Tehnozvezdje.

Podobno kot že Telemach in Telekom pred njim, T-2 zvišuje hitrosti v obstoječih naročniških paketih, katerih cene ostajajo enake. Pohitritev bodo izvedli v optičnem omrežju, nekateri uporabniki so je že bili deležni, vsi pa naj bi je bili do konca tedna. Potem bo seveda veljala trajno ali, bolj natančno, dokler operater ne sprejme kakšne drugačne odločitve.

»Potrebe naših naročnikov so se v danih razmerah, ki nam jih narekuje zdravstvena kriza, izjemno povečale, saj smo se praktično vsi znašli pred izzivom opravljanja dela ali šolanja od doma. V času prve faze epidemije smo v T-2 uredili vse potrebno za nadgradnjo naših sistemov, tako da se lahko odzovemo na potrebe naročnikov in jim omogočimo hitrejše povezovanje v splet. Še posebej smo bili pozorni na dvig hitrosti od naročnika v internet (upload), ki so odslej v nekaterih paketih tudi petkrat višje,« je v vnaprej pripravljeni izjavi pojasnil Jože Zrimšek, član poslovodstva T-2 za tehniko.

Tule je tabela s paketi in hitrostmi:

Najvišja hitrost v teh paketih je tako 750 megabitov (na sekundo) v smeri proti uporabniku in 150 megabitov v nasprotni smeri. Prvo naj bi se dalo za doplačilo nadgraditi do gigabitne hitrosti (oz. 1000 Mb/s, kar ni enako 1 Gb/s), vendar spletna stran operaterja pravi, da je v tem primeru hitrost proti omrežju 100 Mb/s, kar pa je lahko napaka oz. še star podatek.

Naslednje, kar bi si želel pri operaterjih, pa verjetno lahko uganete, kaj je. Samostojen dostop do interneta z enakimi ali vsaj primerljivimi hitrostmi, kot so v trojčkih in četverčkih, za katerega ne bo treba plačevati skoraj enako, kot stane celoten paket. Drugače povedano, zdajšnjo vstopno tovrstno naročnino – mimogrede, nekateri operaterji take možnosti sploh ne ponujajo – bi morali ali pohitriti za desetkrat (in več) ali pa najvišje tovrstne možnosti poceniti za vsaj polovico.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

The post Še T-2 zvišuje internetne hitrosti v optičnem omrežju appeared first on Tehnozvezdje.

Sredi marca je kar evropski komisar za notranji trg Thierry Breton klicaril šefe (ameriških) multinacionalk s prošnjo, naj znižajo privzeto kakovost slike v svojih storitvah in tako zmanjšajo količino bajtov, ki se pretakajo po omrežjih. Netflix, Youtube in ostali so uslišali komisarja in tako je dva meseca marsikdo gledal vsebine v standardni namesto v visoki razločljivosti ali 4K. Odslej bo lahko znova užival v pravi kvaliteti, saj je Netflix pred dnevi že začel prehajati nazaj na »normalo«, kar so potrdili za portal FlatpanelsHD. V času karantene se je po nekaterih raziskavah povprečen promet na ameriškega uporabnika te storitve podvojil, Netflix pa je menda početveril svoje kapacitete za dostavo slike do skupno 183 milijonov naročnikov po vsem svetu. Kmalu, če še niso, bodo na višjo kakovost šli nazaj tudi ostali, kot so Amazon, Apple, Disney, Google in manjši ponudniki.

Resnici na ljubo se je marsikaj še vedno dalo gledati v povsem spodobni kakovosti. Še posebej na Youtubu večinoma ni bilo težav, vsaj pri vnaprej naloženih videih, tudi razločljivost 4K je omrežje večinoma preživelo, le pri vsebinah v živo je bila slika večinoma skromne kakovosti. Pogosto tudi zato, ker tisti, ki so jo oddajali, prek Facebooka ali Youtuba, niso hoteli (zaradi stroškov v mobilnem omrežju) ali upali (zaradi zanesljivosti oddajanja) vklopiti možnosti HD. Tudi na Netflixu sem večinoma imel povsem spodobno sliko, vsaj HD, če že ni bil 4K, a niti slednji ni bil povsem izključen. Koliko je splošno znižanje kakovosti, ki ga najbrž marsikdo ni niti poskušal zaobiti, res pripomoglo k temu, da je internet zdržal brez resnejših izpadov, je težko reči. Nekaj zagotovo je, kajti poleg enormnih količin »televizije« je bilo v istem času tudi ogromno sestankov po kar naenkrat neverjetljo priljubljenem Zoomu in drugih videokonferenčnih storitvah. Ko se otroci počasi vračajo v šole in odrasli v službe, je videa čez dan spet manj in tako ni več pravih razlogov za »upočasnjevanje« v omenjenih storitvah.

Poleg videa so bile v tem času najpogostejša zabava igre. Njihova prodaja je bila po prvih podatkih, ki sicer zajemajo samo prve tri mesece, ko se je karantena komaj dobro začela, lepo nad lansko v enakem obdobju. Vse to je kljub rahlemu omejevanju potrdilo, kako pomembna je danes hitra povezava v internet. Slovenska univerzalna storitev, ki jo en operater (Telekom Slovenije) mora zagotavljati vsakomur, je po samo dveh letih znova popolnoma zastarela in zapoveduje v praksi neuporabno hitrost. Takrat so jo po dolgih letih vztrajanja na ravni klicnega dostopa (28,8 Kb/s) dvignili na 4 Mb/s / 512 Kb/s. To je bila sicer kompromisna številka, saj je regulator (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) menda najprej nameraval hitrost postaviti na 10 / 1 Mb/s. Pa tudi to ne bi bilo dosti bolje. Niti pri hitrosti proti uporabniku, še toliko manj pa v nasprotni smeri (pri »uploadu«). Minimum je sicer odvisen od navad in potreb naročnika, pa tudi od tega, koliko je članov gospodinjstva, ki uporabljajo isti priključek, toda pod 20 / 5 Mb/s zagotovo ne bi več postavil meje. Še raje pa precej višje.

Za res brezskrbno uporabo je skoraj nujnih sto megabitov na sekundo, proti omrežju pa najmanj deset. Danes je povprečna spletna stran »težka« nekaj megabajtov. Tok video posnetka HD ali take ali drugačne televizije v dobri kakovosti vsako sekundo prenese od štiri do petnajst megabitov. V eni uri pa vse do sedmih gigabajtov pri sliki 4K. Skoraj vsaka nova igra (za PC ali konzolo) zahteva prenos od 70 do 100 ali celo več gigabajtov podatkov. Pri hitrosti, kot jo zapoveduje univerzalna storitev, je torej skoraj nemogoče v živo gledati karkoli v HD-ju, igra pa se prenaša nekje od 39 od 55 ur. V kolikor gre prenos ves čas pri polni hitrosti in nihče drug pri hiši ne uporablja interneta. Tudi če za začetek igranja ni potrebno prenesti celotnega paketa, je treba čakati vsaj en dan, preden je na disku dovolj podatkov. Hitrost 20 / 5 je dovolj za video HD in igra se z nekaj sreče naloži v osmih do desetih urah, na 4K pa lahko pri taki hitrosti kar pozabiš. S sto megabiti je že dovolj prostora, da lahko več uporabnikov naenkrat počne kaj resnega, ne da vsi ves čas strmijo v krogce, ki označujejo nalaganje. Za pretakanje v oblake, družabna omrežja ali kam drugam, navsezadnje na Youtube, pa velja podobno. Pet megabitov je absolutni minimum, kajti zgolj nova serija fotografij, obsežna nekaj sto MB, se bo prenašala od deset minut do pol ure. Pri malce daljšem videu pa se je treba pripraviti ne nekajurno nalaganje.  

Še pred nekaj leti so politiki govorili o načrtu, da bo leta 2020, torej letos, vsakdo imel lahko imel hitrost vsaj 30 MB/s, velika večina pa 100 MB/s. Torej ravno nekje tam, kolikor trdim, da je minimum, pa se je takrat zdelo veliko, mogoče celo preveč. Toda potrebe se povečujejo in kmalu nam morda že sto megabitov ne bo dovolj. Nekaterim najbrž že danes ni. Malo bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nihče ni poskrbel za uresničitev teh ciljev in so še vedno sodržavljani, ki ne morejo niti do zanesljivih dvajsetih ali tridesetih megabitov na sekundo, kaj šele do stotih.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Internet je zdržal, toda naše hitrostne potrebe se povečujejo appeared first on Tehnozvezdje.

Že konec prejšnjega tedna so se pojavili članki, da so italijanski operaterji na robu zmogljivosti, uporabniki so preobremenili njihova omrežja. To ni presenetljivo, če milijoni delajo od doma, hkrati pa se njihovi otroci v drugem kotičku stanovanja kratkočasijo s spletnim igranjem Fortnitea ali česa drugega. Količine podatkov, ki tečejo iz omrežja k uporabnikom, pa tudi v obratni smeri, so enormne. Ne smemo pozabiti še ves pretočni video, ki bo marsikomu krajšal ne samo večere, pač pa tudi dopoldneve in popoldneve.

Operaterji so takoj po prvem resnem ukrepu države, napovedi zaprtja šol, pohiteli in odklenili večino televizijskih programov tudi za tiste naročnike, ki ne plačujejo najdražjega trojčka. Manj pa jih očitno skrbi za internetni vidik, tako pri sebi kot pri uporabnikih. Trojico »velikih« sem namreč vprašal, ali delajo na povečanju kapacitet, denimo najemanju dodatnih povezav, če se jih da dobiti, in ali nameravajo naročnikom ponuditi kakšne opcije za povečanje hitrosti, še posebej v smeri proti omrežju, kajti marsikdo bi jih utegnil potrebovati. Promet se sicer že povečuje. Iz Arnesa so denimo sporočili, da je v promet v stičišču slovenskih omrežij SIX, ki ga upravljajo, včeraj prvič v zgodovini presegel 100 Gb/s skupnega prometa, že od konca prejšnjega tedna pa se je približeval takemu obsegu v konicah.

Iz A1 so na moja vprašanja kratko odgovorili, da ne načrtujejo ničesar od opisanega. V Telekomu Slovenije so se pohvalili s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), certificiranim po standardu ISO 22031. »Skladno s tem smo pripravljeni in usposobljeni za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih razmerah,« trdijo v operaterju z največ uporabniki. Kar naj bi se po njihovih besedah pokazalo pozimi 2014, ko je velik del Slovenije ohromil žled.  Zagotovili so, da »bodo storili vse za nemoteno delovanje storitev.« Odgovoru glede ponujanja višjih hitrosti so se izognili. Iz Telemacha pa do objave članka odgovorov na moja vprašanja niso pripravili.

Upam, da operaterji ne podcenjujejo porasta prometa, ki se lahko pokaže v teh dneh. Morda so kapacitete res zadostne, čeprav v Arnesu pravijo, da jih za SIX in tudi za Učilnico, ki je občasno celo nedostopna, v zadnjih dneh povečujejo. Pa vendar pokajo po šivih, ko se je začela šola od doma. Enake težave ima storitev e-asistent, prek katere poteka večina komunikacije med učitelji in učenci (ter starši). Tudi Telekom se mi zdi, da primerja jabolka in hruške. V času žleda mu je res uspevalo skoraj nemogoče, ko so bile mnoge naprave v omrežju globoko zamrznjene. Tokrat bo šlo za nekaj povsem drugega – ne bo težav z delovanjem infrastrukture, lahko pa bodo kapacitete premajhne in uporabnikom storitve ne bodo delovale ali pa se bo vse skupaj nalagalo počasi.

A tudi če bodo omrežja vse skupaj preživela, utegnejo imeti določeni uporabniki težave. Zato, ker preprosto nimajo zadostnih hitrostih. Morda jih ne plačujejo, morda pa jih operater sploh ne zagotavlja (na njihovem območju ali pa nasploh). Glede na odgovore se očitno ne bo dalo enostavno in za razumen denar dokupiti denimo višje hitrosti v smeri proti omrežju (upload). Lepo bi bilo tudi, če bi operaterji po zgledu televizijskih shem še internetne hitrosti v tem času izenačili, ne glede na to, koliko kakšne kdo plačuje.

Še posebej upload je večina ponudnikov dostopa do interneta v vseh omrežjih, ki niso optična in so hitrosti lahko simetrične, ves čas doslej konkretno zapostavljala. Tako obstajajo paketi, ki ponujajo hitrost 500 Mb/s v smeri proti uporabniku, a samo 15 Mb/s v nasprotni smeri. Telemach je lani pomladi celo javno napovedoval dvig te hitrosti, a je njegov direktor ob zadnji predstavitvi dosežkov priznal, da tega ne bi mogli ponuditi v celotnem omrežju (približno deset odstotkov napeljave višjih hitrosti ne prenese), zato bo ponudba ostala, kakršna je. Škoda, da vsaj za tiste, ki imajo ustrezne kable, ne ponudijo kakšne opcije. Omrežja xDSL so prav tako precej omejena, a vseeno ni nujno, da so paketi postavljeni na zgornji nivo. Omejitve, večinoma od 5 do 20 Mb/s, včasih 50 Mb/s, so tudi v mobilnih omrežjih. Kdor bi želel ta uporabljati za delo, če bi na telefonu vklopil dostopno točko, pa je lahko omejen z mesečno količino podatkov, ki jih lahko prenese. Tu je prvo prijazno potezo storil Telekom Slovenije, ki je svojim naročnikom najprej dodal 5 GB za marec, nato pa jim čez vikend še ponastavil števec prenosa podatkov v mobilnem omrežju, torej so bajti začeli znova teči od ničle naprej.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

The post Upajmo, da bo internet prenesel dodatne obremenitve in da operaterji ponudijo opcije za višje hitrosti appeared first on Tehnozvezdje.

Nad tem, da hitrost univerzalnega dostopa do interneta, takega, ki mora biti na voljo vsakomur v Sloveniji, niti slučajno ni primerna, se pritožujemo že dolgo. In tako v Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) kot na ministrstvih in še kje dobro vedo, da je to treba spremeniti. Tudi V Telekomu Slovenije so se verjetno ves ta čas zavedali, da bo regulator hitrost nekoč dvignil. Zdaj so v Akosu z novo direktorico Tanjo Muho (res je že zadnje leto opravljala to funkcijo kot dvakratna vršilka dolžnosti) očitno zadevo uskladili z ministrstvom in poslali predlog spremembe v javno obravnavo. Zajamčeno, zapovedano, obvezno internetno hitrost nameravajo dvigniti z zdajšnjih 28,8 Kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa, na 10 Mb/s v smeri proti uporabniku (download) in 1 Mb/s v obratni smeri (upload). Ne glede na tehnologijo.

V Akosu pojasnjujejo, da so deset megabitov določili na osnovi podatkov, po katerih širokopasovni dostop v Sloveniji že uporablja vsaj polovica gospodinjstev, vsaj 80 odstotkov teh gospodinjstev pa ima naročnino z najmanj desetimi megabiti.

Predlog agencije pomeni, da bi širokopasovni dostop postal del univerzalne storitve, kar bi omogočilo vsem končnim uporabnikom možnost priključitve na širokopasovne storitve. S tem se povečuje korist za končne uporabnike ter spodbuja razvoj informacijske družbe v Sloveniji, ki gre v smer pokritosti celotnega ozemlja z omrežji naslednje generacije. Spodbuditi želimo tudi razvoj e-storitev ter prispevati k izboljšanju položaja Slovenije na tem področju,

so še poudarili v Akosu. Zanimivo bo videti, kaj bo v svojih pripombah, časa zanje ima (in kdor koli drug prav tako) do 23. februarja 2018, izpostavil Telekom Slovenije. Po mnenju regulatorja pa »za izvajalca univerzalne storitve predlagana prenosna hitriost ne bo predstavlja nesorazmernega bremena.« Drugačen bo sicer tudi izračun neto stroškov, na osnovi česar izvajalec univerzalne storitve lahko zahteva določeno nadomestilo. V vsakem primeru s to spremembo, če bo v taki obliki tudi obveljala, Slovenija končno prehaja med države, ki (kolikor toliko) hiter internet štejejo med osnovne pravice svojih državljanov. Danes se sicer večina ponudb dostopa do interneta začne prav z desetimi megabiti na sekundo, toda mnoge imajo zraven pripis »do«, tako da naročnik nima zagotovila, da bo hitrost res taka. Poslej bi morala biti. Na trgu so tudi še storitve z nižjimi hitrostmi (osem megabitov ali še manj), ki jih sicer morda ne ponuja vodilni operater, a prav tako ne bi izpolnjevale pogojev za »novo« univerzalno storitev.

V Sloveniji je izvajalec univerzalne storitve (govorimo seveda za telekomunikacije, podobna ureditev pa je še za poštne storitve, železniški in avtobusni prevoz in še kaj) z odločbo regulatorja še do konca leta 2019 Telekom Slovenije. Pa tudi po tem datumu bo verjetno ostal, saj je edini operater, ki dejansko lahko izpolni vse zahteve, nihče drug ne more prav povsod zagotoviti  telefonije, dostopa do interneta in ostalega, kar nalaga obveznost izvajalca univerzalne storitve. Akos bo verjetno pred iztekom aktualne odločbe objavil razpis za novega izvajalca, a veliko konkurence verjetno ne bo. Pa tudi če se ne prijavi noben operater, regulator izbere najbolj primernega, operaterja s pomembno tržno močjo, to pa je še naprej Telekom.

***

Naslovna fotografija: Martinelle

The post Akos kani najnižjo hitrost interneta v Sloveniji dvigniti na deset megabitov appeared first on Tehnozvezdje.