V univerzalni storitvi bo po novem hitrost dostopa do interneta 4 Mbs / 512 kbs
Matjaž Ropret 17. aprila 2018 ob 16:51

Konec tedna bodo verjetno v Uradnem listu objavljeni trije splošni akti Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), 60 dni kasneje pa bo širokopasovni internet vsaj uradno (malce bolj vprašljivo pa v praksi) del univerzalne storitve v Republiki Sloveniji. Vendar pa upam, da se ne bo ustavilo pri tem in imajo vsi, ki v državi odločajo o tem, še višje ambicije in načrte.

Najprej nekaj razlage. S pojmom univerzalna storitev označujemo nabor telekomunikacijskih storitev, ki morajo biti na voljo in mora imeti do njih dostop vsak državljan. Med temi so telefonski priključek, telefonske govorilnice, telefonski imenik in podobno. Zajamčena hitrost prenosa podatkov pa je že leta ostajala na enaki ravni – 28,8 kb/s, kar izvira še iz časov klicnega dostopa do interneta. Vse do letos ni bilo soglasja za njen dvig, v prvotnem predlogu, ki je bil januarja in februarja v javnem posvetovanju, pa je agencija nameraval hitrost dvigniti na 10/1 Mb/s. Vsakdo, ki s komercialnimi storitvami ne more dobiti tega, kar predpostavlja univerzalna storitev, lahko zahteva, da mu njen izvajalcev – trenutno je to Telekom Slovenije – brezplačno uredi priključek za tako hitrost, za katerega potem tudi plačuje regulirano mesečno naročnino. Vendar še pred tem Akos pri operaterjih preveri, ali ima kateri od njih komercialni interes za gradnjo na tistem področju.

Po pripombah operaterjev in zaradi zmanjševanja stroškov so se v Akosu nazadnje odločili, da hitrost postavijo na štiri megabite v smeri proti uporabniku in 512 kilobitov na sekundo v smeri od uporabnika proti omrežju.

Mislimo, da hitrost 4 Mb/s še vedno predstavlja dobro osnovo za uporabo sodobnih storitev, kot so e-storitve javne uprave, delo na domu, izobraževanje na daljavo, elektronska pošta, e-bančništvo, spletno nakupovanje, iskanje informacij, videokonference in osnovna vključenost v družabna omrežja. Stroški pa se s tem znižajo na tretjino,

poudarjajo v Akosu. Po njihovi oceni je gospodinjstev, ki zdaj nimajo dostopa do tako hitrega širokopasovnega interneta približno 4600 ali 0,6 odstotka. Če bi pustili prvotno predlagano hitrost bi jih bilo okrog 9500. Telekom pa bi zdaj imel za dober milijon evrov stroškov, če bi vsi upravičeni zahtevali priključek v skladu z univerzalno storitvijo, sicer pa bi ga to stalo več kot tri milijone. Pri čemer se za povrnitev stroškov šteje satelitski dostop do interneta, vendar je storitev tehnološko nevtralna, tako da lahko izvajalec s svojim soprispevkom zgradi tudi drugačen priključek (optični, LTE, …). Za pokrivanje teh stroškov je vzpostavljen sklad, v katerega glede na svoj tržni delež prispevajo vsi operaterji z več kot dvema milijonoma evrov letnih prihodkov. Največji plačnik je torej prav Telekom Slovenije. Nekateri so se v javni razpravi zavzemali še za nižje hitrosti,  a se v Akosu niso odločili za še bolj radikalno zniževanje začetnega predloga, ker že zdaj na trgu ni več veliko ponudb z manj kot štirimi megabiti.

Vseeno se zdi ta ukrep premalo ambiciozen, še posebej pri hitrosti v smeri proti omrežju (upload), kajti z 512 kilobiti je nalaganje česarkoli v oblak precej počasno. Pa tudi »download« komajda omogoča gledanje televizije ali kakovostnega spletnega (pretočnega) videa, toda televizija ne sodi v univerzalno storitev. V Akosu še pravijo, da je ta ureditev začasna – prihodnje leto se Telekomu izteče petletno obdobje izvajalca univerzalne storitve. Takrat bi se lahko že odločili za novo zvišanje, poleg tega pa nočejo posegati v strateške cilje države. Ne pozabimo, da naj bi do leta 2020, torej čez dve leti, vsi imeli na voljo hitrost 30 Mbs. Pravkar so odprti novi razpisi za gradnjo odprtih širokopasovnih omrežij in je v javnem posvetovanju nova strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom. Tudi pri tej pogrešam nekaj več vizionarskega pristopa, a to je že tema za kdaj drugič.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.


 

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
1 komentar
  • Tole je cifra, ki bi jo morali uzakonit že par let nazaj. Načeloma je to čisti goli minimum za kakršnokoli opravilo na internetu. Seveda je naša država ostala v letu 2000 z informacijskim razvojem, takrat smo bili nekaj časa precej napredni.

    So pa še druge pomembne reči poleg gole hitrosti, ki jih trenutno ponudniki zelo zelo izkoriščajo:
    * hitrost “do”
    * “uptime”
    * “upload” hitrost

    Če združim to – brez resne povezave tudi v smeri interneta, ne moremo participirati, lahko samo opazujemo! Brez garantirane minimalne hitrosti, je lahko “do 100MBit” tudi v praksi 1MBit 99% časa in 100Mbit 1% časa in brez garantirane zanesljivosti 99,99% ali kaj podobnega … imamo recimo Telemach uporabniki izpade in po več ur/dni brez storitev.

    Ko kdo tega ne razume bi ga jaz vprašal: kako si predstavljaš svet kjer naključno prihaja do več urnih/dnevnih izpadov vode/elektrike (brez da gre za napovedano vzdrževanje ki je razumljivo), svet kjer ti vodni pretok niha toliko da pride do nevarnih curkov ali čakanja 15 minut da se napolni lonec za pašto? In frekvenca električnega omrežja niha toliko, da se ti izklaplja TV?

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja