Internet je zdržal, toda naše hitrostne potrebe se povečujejo
Matjaž Ropret 19. maja 2020 ob 06:28

Ob začetku karantene po celotni Evropi je bilo medmrežje na veliki preizkušnji. Bistveno se je povečala količina videa in večina ponudnikov je prisilno znižala kvaliteto slike, da je s tem zmanjšala pasovno širino in obremenitve v kablih ter v zraku. Zdaj se vse skupaj vrača na predkoronske nastavitve, česar smo uporabniki lahko veseli. Še naprej pa v Sloveniji ostaja tudi nerazveseljivo dejstvo, da je za hiter dostop do interneta po razumni ceni treba hkrati naročiti še televizijo in fiksni telefon.

Sredi marca je kar evropski komisar za notranji trg Thierry Breton klicaril šefe (ameriških) multinacionalk s prošnjo, naj znižajo privzeto kakovost slike v svojih storitvah in tako zmanjšajo količino bajtov, ki se pretakajo po omrežjih. Netflix, Youtube in ostali so uslišali komisarja in tako je dva meseca marsikdo gledal vsebine v standardni namesto v visoki razločljivosti ali 4K. Odslej bo lahko znova užival v pravi kvaliteti, saj je Netflix pred dnevi že začel prehajati nazaj na »normalo«, kar so potrdili za portal FlatpanelsHD. V času karantene se je po nekaterih raziskavah povprečen promet na ameriškega uporabnika te storitve podvojil, Netflix pa je menda početveril svoje kapacitete za dostavo slike do skupno 183 milijonov naročnikov po vsem svetu. Kmalu, če še niso, bodo na višjo kakovost šli nazaj tudi ostali, kot so Amazon, Apple, Disney, Google in manjši ponudniki.

Resnici na ljubo se je marsikaj še vedno dalo gledati v povsem spodobni kakovosti. Še posebej na Youtubu večinoma ni bilo težav, vsaj pri vnaprej naloženih videih, tudi razločljivost 4K je omrežje večinoma preživelo, le pri vsebinah v živo je bila slika večinoma skromne kakovosti. Pogosto tudi zato, ker tisti, ki so jo oddajali, prek Facebooka ali Youtuba, niso hoteli (zaradi stroškov v mobilnem omrežju) ali upali (zaradi zanesljivosti oddajanja) vklopiti možnosti HD. Tudi na Netflixu sem večinoma imel povsem spodobno sliko, vsaj HD, če že ni bil 4K, a niti slednji ni bil povsem izključen. Koliko je splošno znižanje kakovosti, ki ga najbrž marsikdo ni niti poskušal zaobiti, res pripomoglo k temu, da je internet zdržal brez resnejših izpadov, je težko reči. Nekaj zagotovo je, kajti poleg enormnih količin »televizije« je bilo v istem času tudi ogromno sestankov po kar naenkrat neverjetljo priljubljenem Zoomu in drugih videokonferenčnih storitvah. Ko se otroci počasi vračajo v šole in odrasli v službe, je videa čez dan spet manj in tako ni več pravih razlogov za »upočasnjevanje« v omenjenih storitvah.

Poleg videa so bile v tem času najpogostejša zabava igre. Njihova prodaja je bila po prvih podatkih, ki sicer zajemajo samo prve tri mesece, ko se je karantena komaj dobro začela, lepo nad lansko v enakem obdobju. Vse to je kljub rahlemu omejevanju potrdilo, kako pomembna je danes hitra povezava v internet. Slovenska univerzalna storitev, ki jo en operater (Telekom Slovenije) mora zagotavljati vsakomur, je po samo dveh letih znova popolnoma zastarela in zapoveduje v praksi neuporabno hitrost. Takrat so jo po dolgih letih vztrajanja na ravni klicnega dostopa (28,8 Kb/s) dvignili na 4 Mb/s / 512 Kb/s. To je bila sicer kompromisna številka, saj je regulator (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) menda najprej nameraval hitrost postaviti na 10 / 1 Mb/s. Pa tudi to ne bi bilo dosti bolje. Niti pri hitrosti proti uporabniku, še toliko manj pa v nasprotni smeri (pri »uploadu«). Minimum je sicer odvisen od navad in potreb naročnika, pa tudi od tega, koliko je članov gospodinjstva, ki uporabljajo isti priključek, toda pod 20 / 5 Mb/s zagotovo ne bi več postavil meje. Še raje pa precej višje.

Za res brezskrbno uporabo je skoraj nujnih sto megabitov na sekundo, proti omrežju pa najmanj deset. Danes je povprečna spletna stran »težka« nekaj megabajtov. Tok video posnetka HD ali take ali drugačne televizije v dobri kakovosti vsako sekundo prenese od štiri do petnajst megabitov. V eni uri pa vse do sedmih gigabajtov pri sliki 4K. Skoraj vsaka nova igra (za PC ali konzolo) zahteva prenos od 70 do 100 ali celo več gigabajtov podatkov. Pri hitrosti, kot jo zapoveduje univerzalna storitev, je torej skoraj nemogoče v živo gledati karkoli v HD-ju, igra pa se prenaša nekje od 39 od 55 ur. V kolikor gre prenos ves čas pri polni hitrosti in nihče drug pri hiši ne uporablja interneta. Tudi če za začetek igranja ni potrebno prenesti celotnega paketa, je treba čakati vsaj en dan, preden je na disku dovolj podatkov. Hitrost 20 / 5 je dovolj za video HD in igra se z nekaj sreče naloži v osmih do desetih urah, na 4K pa lahko pri taki hitrosti kar pozabiš. S sto megabiti je že dovolj prostora, da lahko več uporabnikov naenkrat počne kaj resnega, ne da vsi ves čas strmijo v krogce, ki označujejo nalaganje. Za pretakanje v oblake, družabna omrežja ali kam drugam, navsezadnje na Youtube, pa velja podobno. Pet megabitov je absolutni minimum, kajti zgolj nova serija fotografij, obsežna nekaj sto MB, se bo prenašala od deset minut do pol ure. Pri malce daljšem videu pa se je treba pripraviti ne nekajurno nalaganje.  

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

Še pred nekaj leti so politiki govorili o načrtu, da bo leta 2020, torej letos, vsakdo imel lahko imel hitrost vsaj 30 MB/s, velika večina pa 100 MB/s. Torej ravno nekje tam, kolikor trdim, da je minimum, pa se je takrat zdelo veliko, mogoče celo preveč. Toda potrebe se povečujejo in kmalu nam morda že sto megabitov ne bo dovolj. Nekaterim najbrž že danes ni. Malo bolj zaskrbljujoče pa je dejstvo, da nihče ni poskrbel za uresničitev teh ciljev in so še vedno sodržavljani, ki ne morejo niti do zanesljivih dvajsetih ali tridesetih megabitov na sekundo, kaj šele do stotih.

Naslovna fotografija: Deposit Photos

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
2 komentarja
  • Jaz sem se ravno te dni poglobil v hitrost prenosa podatkov. Sem naročnik paketa 500/100Mbit, pa nobene prave hitrosti. Po meritvah ugotoviš max. download 90Mbit. Kje je ostalo? Po pregledu opreme in preverjanju zmogljivosti, ugotovim, da so mi postavili switch 100/10 in je skoraj vseeno ali sem na kablu ali na wirelessu. Odgovor T2: veste mi imamo samo takšne switche, hitrejše morate sami nabaviti. To mi je pa še huje, saj mi nekaj zaračunajo, kar njihova oprema ne omogoča. Se pravi imajo ves čas cca 80% pre plačila njihovih storirev.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja