Udrihanje po EU, regulativi in okostenelih birokratih vsakič, ko nam kaj ni všeč, je nekakšen nacionalni šport. Ampak realno – marsikaj dobrega je bilo storjenega, na kar radi pozabljamo. No ja, zamaški na plastični vrvici kajpada ne sodijo v to kategorijo.
Naloga Evropske komisije ni uvajanje novih tehnologij, temveč odpravljanje ovir, ki motijo slehernika. Danes je nekaj najbolj običajnega, da v državah Evropske unije telefon uporabljamo kot doma, čeprav so operaterji tedaj na ves glas svarili pred vpletanjem v cene gostovanja, da so bančna nakazila hitra in preprosta, da imamo en priključek za polnjenje ne glede na vrsto naprave ali da zlahka odpovemo vsako naročnino. Kdo je zaslužen za to? Prav v tem se kaže uspeh takšnih sprememb. Ko postanejo vsakdanje, jih skoraj ne opaziš več, medtem ko se razburjaš nad tistimi, pri katerih so evropski odločevalci dejansko ustrelili kozla.
Preprosta bančna nakazila
Digitalni evro, o katerem bodo imeli zagovorniki gotovine verjetno kar nekaj pikrih povedati, naj bi odpravil odvisnost Evrope od ameriških plačilnih storitev. To ne more biti slabo. Morda bo njegov vpliv primerljiv s poenostavitvijo bančnih nakazil prek meja. Zaradi različnih nacionalnih sistemov in načina obdelave so bila nekoč počasnejša in predvsem dražja. To se je spremenilo po letu 2008 z uvedbo enotnega območja plačil (SEPA). Uvedba mednarodne številke bančnega računa (IBAN) je komu povzročila nekaj sivih las, toda hitro se je pokazalo, da koristi pretehtajo slabosti. Danes skoraj ni nikogar, ki bi zagovarjal stari sistem ali ne bi videl prednosti v tem, da je nakazilo denarja v drugo državo evropskega območja skoraj enako preprosto kot domače plačilo.
Redko kdaj še izklopimo mobilne podatke
Še se spomnim, kako sem v tujini izklapljal telefon ali vsaj mobilne podatke in upal, da ne bom prejel klica, na katerega bi se moral odzvati. Pošiljanje fotografij in uporaba podatkovnih storitev sta bila rezervirana za čas, ko si imel dostop do brezžičnega omrežja. To še vedno počnemo, ko potujemo zunaj Evropske unije. Evropska komisija je najprej omejila cene gostovanja, nato pa leta 2017 uvedla načelo »gostuj kot doma«, ki je drastično poenostavilo uporabo telefona v državah EU. Zdaj upamo, da se bo ideja razširila vsaj na Balkan, če že ne še dlje.
Hkrati se obeta novo področje »gostovanja«, ki kliče po ureditvi. Nesmiselno je, da je cena kilovatne ure na hitrih polnilnicah odvisna od plačilne metode oziroma od pogodb o sodelovanju med ponudniki iz različnih delov Evrope. Tako boste na primer s kartico Gremo na elektriko na polnilnicah Ionity v tujini plačevali nerazumno visoke zneske. Cena kilovatne ure ne bi smela biti odvisna od plačilnega mehanizma oziroma od tega, od kod prihaja ponudnik storitve. Si predstavljate, da bi bila cena litra bencina ali dizla odvisna od izdajatelja plačilne kartice?
Vse bolj enotni trg
Internet je bil od nekdaj globalen, storitve pa precej manj. Poskus nakupa elektronske knjige, izposoje filma ali nakupa izdelka v tuji spletni trgovini je pogosto naletel na sporočilo, da storitev v določeni državi ni na voljo. To je vodilo tudi v zelo različne cene enakih izdelkov. Prepoved neupravičenega geoblokiranja iz leta 2018 vseh težav ni odpravila, saj avtorske pravice in licenčne pogodbe še vedno omejujejo dostop do dela vsebin. Je pa preprečila neupravičeno razlikovanje med kupci zgolj zaradi države prebivališča in okrepila idejo enotnega evropskega trga.
Odpoved naročnine ne sme biti lov na zaklad
Dolga leta je bilo spletno naročnino mogoče skleniti v nekaj sekundah, odpoved pa je zahtevala precej več truda. Skriti obrazci, nepregledni meniji in dolge čakalne vrste na telefonskih linijah niso bili izjema, temveč del poslovnega modela. Od leta 2022 morajo ponudniki spletnih storitev omogočiti jasno označeno možnost odpovedi pogodbe. Če ste naročnino sklenili z nekaj kliki, jo morate imeti možnost na enako preprost način tudi odpovedati.
Naprave niso več za enkratno uporabo
Podobno logiko zasleduje evropska pravica do popravila. Proizvajalci elektronike so dolga leta oteževali popravila z nedostopnimi rezervnimi deli in pomanjkanjem servisne dokumentacije. Posledica je bila, da so uporabniki zaradi iztrošene baterije ali poškodovanega tečaja zavrgli sicer povsem uporabne naprave. Nova pravila proizvajalce zavezujejo, da izdelke zasnujejo tako, da jih je mogoče popraviti tudi po izteku garancije. Pri številnih napravah morajo do deset let zagotavljati rezervne dele in servisne informacije.
En kabel za skoraj vse
Leta 2024 je začela veljati še ena sprememba, ki je na prvi pogled nepomembna. Pametni telefoni, tablice in številne druge elektronske naprave morajo uporabljati priključek USB-C. Do tedaj je imel skoraj vsak proizvajalec svoj priključek in svoje polnilnike, zato je marsikateri predal skrival pravo zbirko med seboj nezdružljivih kablov.
Pogled na zadnjih dvajset let pokaže zanimiv vzorec. Najuspešnejše evropske regulacije niso bile največje ali politično najbolj odmevne, temveč tiste, ki so odpravile vsakodnevne nevšečnosti. Evropska unija je v zadnjih letih sprejela še obsežnejše zakonodajne pakete, med njimi GDPR, Akt o digitalnih trgih (DMA) in Akt o digitalnih storitvah (DSA). Ravno v teh dneh je Sodišče Evropske unije zavrnilo Applovo pritožbo zoper odločitev Evropske komisije, ki od podjetja na podlagi teh pravil zahteva večjo interoperabilnost in prenehanje omejevanja konkurence.
Ta odločitev je pomemben mejnik v prizadevanjih EU za spodbujanje konkurence na digitalnih trgih. Sodišče je potrdilo, da morajo podjetja s prevladujočim položajem omogočiti interoperabilnost svojih storitev z drugimi platformami, kar uporabnikom prinaša več izbire, razvijalcem in konkurentom pa lažji dostop do trga.
Res je in dobro ste izpostavili za nas uporabnike najboljše regulacije. Bi pa rad slišal vaš komentar na Chat control. Tema za ločen članek. Po mojem mnenju prinaša več negativnega kot pozitivnega.