Internet je postal kritična infrastruktura, a ga pogosto obravnavamo kot nekaj samoumevnega. Navsezadnje država, ko je še nameravala dovoliti varstvo otrok v manjših skupinah, med »upravičene« starše ni uvrstila tistih, ki v svojih službah skrbijo za nemoteno delovanje telekomunikacijskih omrežij ali IT-sistemov. Omrežju vseh omrežij se napoveduje hud izziv, ki ga bo verjetno prenesel, morda pa bomo deležni vsaj občasnih motenj. Tistim, ki to počnemo ves čas, se nam bo pridružila še množica novih v domačih pisarnah, zraven pa bodo še otroci, ki bodo viseli ali na youtubu ali na »igricah« (ali pač nečem, kar zahteva solidne in konstantne internetne hitrosti).
Že konec prejšnjega tedna so se pojavili članki, da so italijanski operaterji na robu zmogljivosti, uporabniki so preobremenili njihova omrežja. To ni presenetljivo, če milijoni delajo od doma, hkrati pa se njihovi otroci v drugem kotičku stanovanja kratkočasijo s spletnim igranjem Fortnitea ali česa drugega. Količine podatkov, ki tečejo iz omrežja k uporabnikom, pa tudi v obratni smeri, so enormne. Ne smemo pozabiti še ves pretočni video, ki bo marsikomu krajšal ne samo večere, pač pa tudi dopoldneve in popoldneve.
Operaterji so takoj po prvem resnem ukrepu države, napovedi zaprtja šol, pohiteli in odklenili večino televizijskih programov tudi za tiste naročnike, ki ne plačujejo najdražjega trojčka. Manj pa jih očitno skrbi za internetni vidik, tako pri sebi kot pri uporabnikih. Trojico »velikih« sem namreč vprašal, ali delajo na povečanju kapacitet, denimo najemanju dodatnih povezav, če se jih da dobiti, in ali nameravajo naročnikom ponuditi kakšne opcije za povečanje hitrosti, še posebej v smeri proti omrežju, kajti marsikdo bi jih utegnil potrebovati. Promet se sicer že povečuje. Iz Arnesa so denimo sporočili, da je v promet v stičišču slovenskih omrežij SIX, ki ga upravljajo, včeraj prvič v zgodovini presegel 100 Gb/s skupnega prometa, že od konca prejšnjega tedna pa se je približeval takemu obsegu v konicah.
Iz A1 so na moja vprašanja kratko odgovorili, da ne načrtujejo ničesar od opisanega. V Telekomu Slovenije so se pohvalili s sistemom upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP), certificiranim po standardu ISO 22031. »Skladno s tem smo pripravljeni in usposobljeni za zagotavljanje ključnih storitev in procesov tudi v izrednih razmerah,« trdijo v operaterju z največ uporabniki. Kar naj bi se po njihovih besedah pokazalo pozimi 2014, ko je velik del Slovenije ohromil žled. Zagotovili so, da »bodo storili vse za nemoteno delovanje storitev.« Odgovoru glede ponujanja višjih hitrosti so se izognili. Iz Telemacha pa do objave članka odgovorov na moja vprašanja niso pripravili.
Upam, da operaterji ne podcenjujejo porasta prometa, ki se lahko pokaže v teh dneh. Morda so kapacitete res zadostne, čeprav v Arnesu pravijo, da jih za SIX in tudi za Učilnico, ki je občasno celo nedostopna, v zadnjih dneh povečujejo. Pa vendar pokajo po šivih, ko se je začela šola od doma. Enake težave ima storitev e-asistent, prek katere poteka večina komunikacije med učitelji in učenci (ter starši). Tudi Telekom se mi zdi, da primerja jabolka in hruške. V času žleda mu je res uspevalo skoraj nemogoče, ko so bile mnoge naprave v omrežju globoko zamrznjene. Tokrat bo šlo za nekaj povsem drugega – ne bo težav z delovanjem infrastrukture, lahko pa bodo kapacitete premajhne in uporabnikom storitve ne bodo delovale ali pa se bo vse skupaj nalagalo počasi.
A tudi če bodo omrežja vse skupaj preživela, utegnejo imeti določeni uporabniki težave. Zato, ker preprosto nimajo zadostnih hitrostih. Morda jih ne plačujejo, morda pa jih operater sploh ne zagotavlja (na njihovem območju ali pa nasploh). Glede na odgovore se očitno ne bo dalo enostavno in za razumen denar dokupiti denimo višje hitrosti v smeri proti omrežju (upload). Lepo bi bilo tudi, če bi operaterji po zgledu televizijskih shem še internetne hitrosti v tem času izenačili, ne glede na to, koliko kakšne kdo plačuje.
Še posebej upload je večina ponudnikov dostopa do interneta v vseh omrežjih, ki niso optična in so hitrosti lahko simetrične, ves čas doslej konkretno zapostavljala. Tako obstajajo paketi, ki ponujajo hitrost 500 Mb/s v smeri proti uporabniku, a samo 15 Mb/s v nasprotni smeri. Telemach je lani pomladi celo javno napovedoval dvig te hitrosti, a je njegov direktor ob zadnji predstavitvi dosežkov priznal, da tega ne bi mogli ponuditi v celotnem omrežju (približno deset odstotkov napeljave višjih hitrosti ne prenese), zato bo ponudba ostala, kakršna je. Škoda, da vsaj za tiste, ki imajo ustrezne kable, ne ponudijo kakšne opcije. Omrežja xDSL so prav tako precej omejena, a vseeno ni nujno, da so paketi postavljeni na zgornji nivo. Omejitve, večinoma od 5 do 20 Mb/s, včasih 50 Mb/s, so tudi v mobilnih omrežjih. Kdor bi želel ta uporabljati za delo, če bi na telefonu vklopil dostopno točko, pa je lahko omejen z mesečno količino podatkov, ki jih lahko prenese. Tu je prvo prijazno potezo storil Telekom Slovenije, ki je svojim naročnikom najprej dodal 5 GB za marec, nato pa jim čez vikend še ponastavil števec prenosa podatkov v mobilnem omrežju, torej so bajti začeli znova teči od ničle naprej.
Naslovna fotografija: Deposit Photos
Brez komentarjev