Kaže, da je 5G razočaral praktično vse
Marjan Kodelja 6. marca 2023 ob 06:12

Tehnologija omrežji pete generacije 5G je postala žrtev agresivnega oglaševanja revolucionarne inovacije, ki bo spremenila svet. Pričakovano se to (še) ni zgodilo!

Kmalu po prelomu tisočletja in umiritvi strahu pred tisočletnim hroščem (Y2K) je svet prežemalo navdušenje nad pričakovanji, kaj vse bodo prinesla mobilna omrežja tretje generacije (3G oz. UMTS). Govorili so, da nič več ne bo, kot je bilo. Obljubljali zdravljenje, celo operacije na daljavo, v omrežje ves čas povezane stroje in tipala, video klice, spremljanje vozil, celo vrsto storitev, na katere prej niti pomislili nismo ter na vse pretege iskali »ubijalsko« aplikacijo. Niso je našli. Ker je ni bilo. Izkazalo se je, da je hiter mobilni podatkovni prenos edino, po čemer se bomo spominjali tehnologije, ki jo operaterji, Telekom jo je že, A1 jo bo kmalu, vse hitreje izklapljajo. Ko se je deset let kasneje začel vzpon omrežji 4G oz. LTE, nihče pri zdravi pametni ni zganjal hrupa in se delal pameten kot »lesen ptič

Zgodovina teče v valovih, zato ni trajalo dolgo, da se je evforija ponovila. Koliko navdušenja je bilo zaradi omrežij 5G. Govorili so podobno kot dvajset let prej. Vse se bo spremenilo, kdor jih ne bo imel, bo ostal v kameni dobi in na voljo bo cel kup novih storitev. Mar moram res povedati, da se (skoraj) nobena napoved (še) ni uresničila? Vsaj ne v obljubljenem obsegu.

Nikdar ni bilo mišljeno kot omrežje za ljudi

Namesto da bi se opekači pogovarjali s pralnimi stroji, po cestah vozili samovozi in bi uživali v briljantnih umetnih svetovih navidezne resničnosti, se nekateri sprašujejo, kaj smo pravzaprav plačali. Je bilo res treba graditi novo omrežje, ko vendarle več kot dovolj dobro raven mobilnih storitev nudijo omrežja 4G? To je le eno od vprašanj. Še veliko več bi jih našli in na nobenega ni mogoče pozitivno odgovoriti, brez upoštevanja časovne komponente – »čez pet let bo vse drugače«. V tej luči ni posebno velika tragedija, da Telekom šele izbira ponudnika opreme za bazne postaje v 3,6-gigaherčnem frekvenčnem območju, čeprav jih A1 in Telemach že nekaj časa imata. Večina uporabnikov namreč od možnosti povezave v omrežje 5G nima veliko, če sploh kaj, medtem ko celo operaterji ne skrivajo razočaranja, saj se na področju digitalizacije industrije, od katere naj bi imeli največ, praktično ni zgodilo veliko.

»Po pompu je prišla streznitev. Evropski operaterji so v težavah, saj bodo težko povrnili 600 milijard evrov, ki so jih v omrežja investirali v zadnjih desetih letih.« Christel Heydemann, šefica francoskega operaterja Orange.

Vsaj za enkrat kaže, da je 5G razočaral operaterje, ponudnike storitev in nenazadnje uporabnike. Že ob zagonu omrežja pri nas, ko je Telekom uvedel plačljivi 5G paket in opcijo, sem zapisal, da to ni pravi način monetizacije. Imel sem prav, saj je 5G zdaj zastonj ob omejitvi najvišje hitrosti. Podobno je drugod po Evropi. V naravi nam je, da želimo plačati manj in dobiti več. Še posebej, ker večina od novega omrežja nima veliko oziroma je 4G več kot dovolj dober za obstoječe digitalne storitve. Tudi podatkovno potratne, ko so storitve pretočnega videa.

Na Kitajskem »bum«, v Evropi »zatišje«

Še največ imajo od 5G izdelovalci omrežne opreme, ki nadaljujejo z razvojem tako opreme, kot s prikazom storitev, ki so jih razvili za industrijske (poslovne) partnerje. Mobilni kongres ni bil izjema, saj so ravno trije največji izdelovalci opreme zakupili največje razstavne prostore. Kako velik je bil »štant« Nokie, pravzaprav ne vem, ker me niso spustili skozi pročelje, na katerem se je bohotil nov logotip, a sem se zlahka v primeru Ericssona in še bolj Huaweija, kjer nas je sprejel zgovorni Madžar, prepričal, kakšni so trendi.

Na področju opreme za mobilna omrežja Huawei v ospredje postavlja učinkovito rabo električne energije in optimizacijo omrežja. V ilustracijo naporov so nam pokazali antenski sklop, ki podpira vse tehnologije in vsa frekvenčna območja. Od pasivne antene za starejše tehnologije je zanimivejša aktivna, ki podobno kot matrični žarometi (ali antene sodobnih radarjev), usmerja radijski signal v smeri proti terminalom (telefonom) povezanih na bazno postajo. Ker je radijski snop usmerjen, porabi manj energije, če je pot krajša, oziroma na daljši razdalji nudi močnejši signal. Ker postaja električna energija vse večji strošek, je obenem zanimiv še napajalnik s sončnimi celicami in baterijo, ki električnega toka ne pretvarja v izmeničnega in nato nazaj v enosmernega. Gre za popolnoma avtonomno rešitev, katere krmilnik prilagaja izrabo v bateriji shranjene energije glede na vremensko napoved. Če je napoved sončni dan, bo sistem preko noči porabil vso shranjeno energijo, saj pričakuje, da bo sonce baterijo naslednji dan spet napolnilo. Ker napajalnik deluje z enosmerno napetostjo in odvečne elektrike ne odvaja v omrežje, je tovrstna pamet toliko pomembnejša.

Zasebna omrežja 5G na površini tovarn, ki optimizirajo poslovanje in izboljšajo varnost, so ravno tako zanimiva kot samovozeča vozila. Naključnega opazovalca pa slednja neprimerno bolj pritegnejo. 

Rešitve so tiste, zaradi katerih še vedno veje optimizem, da 5G ni samo še ena generacija v vrsti. Poleg omembe generacije pet in pol z nazivno hitrostjo 10 gigabitov na sekundo smo na Huaweijevem razstavnem prostoru videli še rešitev, ki s pomočjo radijskih signalov mobilnega omrežja zazna težave v urbanem okolju in rešitev daljinsko vodenih žerjavov v madžarskem logističnem središču. Zanimiva je tudi razlaga predstavnika podjetja, zakaj je večina rešitev s Kitajske in zakaj Evropa zaostaja pri implementaciji rešitev na podlagi tehnologije 5G v industriji. Pravzaprav je razlog izredno preprost. Praktično vsa evropska omrežja so nesamostojne arhitekture (NSA), medtem ko kitajski gradijo samostojna (SA). Samo takšna omogočajo deljenje omrežja (slicing), sočasno povezavo številnih naprav interneta stvari in kratke zakasnitvene čase, kar je za poslovni svet in digitalizacijo industrije pomembnejše od golih prenosnih hitrosti.

Nisem se zmotil s trditvijo, da je 5G strel v prazno, v kar ponudniki opreme razumljivo ne verjamejo. Obenem še vedno trdim, da je evolucija in ne revolucija mobilnega omrežja, ter da obeta veliko na področju javnih in industrijskih rešitev. Toda če se podjetja v doglednem času zanje ne bodo odločala ter 5G ne bo pospešil digitalizacije industrije in družbe, potem ne bo dvoma, da bo zgolj še en »G« v vrsti generacij, ki smo jim bili priča.  

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
5 komentarjev
  • Za mene sta UMTS in 5G popolnoma enakovredne stvari. 4G oz. LTE je popolnoma zadost. Zaenkrat.

  • In operaterji so plačali 164,2 MIO EUR za t.i tehnološko nevtralni spekter (kot da spekter, ki so ga imeli ne bi bil že tehnološko nevtralen…)

    • Plačali so jih (oz. jih je Mobitel) že takrat pred uvajanjem 3G, pa potem ostali nekaj let kasneje, pa spet po ugašanju analogne prizemne televizije, na tisti razvpiti dražbi l. 2014, itd Verjetno je bilo precej jasno, kaj bo na 3,5 GHz in 700 MHz, pa tudi, da operaterji ta dva frekvenčna pasova rabijo, če se hočejo iti 5G poleg obstoječega LTE (ki se bo zdaj razširil še na frekvence ugaslega 3G).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja