Google je torej napovedal združitev »urarskih« operacijskih sistemov WearOS in Tizen. Iz tega, kar je podjetje izpostavilo, tudi lahko hitro najdemo motivacijo za partnerstvo s korejskim podjetjem. Obljubljajo namreč, da bodo dosegli za 30 odstotkov bolj gladko delovanje na najnovejših procesorjih (kateri to so, ne vemo) in precej manjšo porabo baterije. S tem bodo ure lahko konstantno merile srčni utrip brez pretiranega vpliva na avtonomijo, kar seveda mnoge druge platforme brez večjih težav omogočajo. Upamo tudi na podobno izboljšavo med merjenjem vadbe.

Prihajajo tudi spremembe v uporabniškem vmesniku, zanj bo sicer osnova zdajšnji WearOS, bodo pa proizvajalci ur imeli možnost do določene mere prilagajati grafično podobo. Med drugim bo mogoče hitreje preklapljati med zadnjimi odprtimi aplikacijami. Razvijalcem bodo na voljo enotni programski vmesniki za programiranje aplikacij. »Upamo, da bo nova platforma spodbudila razvoj aplikacij in da bo njihovo število močno povečalo,« so zapisali v Samsungu. Novi oz. združeni sistem bo še naprej na voljo tudi ostalim proizvajalcem, tako da lahko hkrati z novimi urami Galaxy Watch in Fitbit, pa morda še Pixel Watch, pričakujemo naslednje modele podjetij, kot sta Fossil in Mobvoi (TicWatch).

Ali bodo obstoječe ure z WearOS deležne posodobitve na združeno platformo in aplikacij zanjo, je ta čas še neznanka. Samsungove bodo prejkoslej ostale na sistemu Tizen, napoveduje pa proizvajalec zanje kljub vsemu tri leta posodobitev.

Namen vsega skupaj je jasen – znova poskusiti zamajati Applovo prevlado na področju pametnih ur. Ta je pravzaprav impresivna, glede na to, da Apple Watch deluje zgolj v povezavi s telefoni iPhone, z androidnimi ne, zaradi česar že v osnovi odpade vsaj tri četrtine potencialnih uporabnikov. Toda tiste, ki Apple Watch ne morejo ali nočejo uporabljati, prej kot prav pametne ure prepričajo športne s pametnimi zametki (Garmin, Polar, Suunto) ali nekaj vmesnega (Huawei, Xiaomi). Zagotovo pa pravega uspeha ne bo brez ustrezne strojne opreme, še posebej zmogljivih in učinkovitih procesorjev, za kar bo verjetno prav tako moral poskrbeti Samsung.

The post Google s pridruženim Fitbitom in Samsung družno nad Apple Watch appeared first on Tehnozvezdje.

Najnovejša predstavnica, ki bo verjetno v igri, da pokrije vsaj dobršen del spektra želja, je Garminova Venu SQ. To je v osnovi, po zmožnostih bolj ali manj enaka ura kot lanska Venu, le da ima namesto okroglega zaslona OLED pravokotni LCD (1,3 palca diagonale namesto 1,2 palca premera) in da stane konkretno manj. V osnovni različici bo naprodaj za 200 evrov, v izvedbi Music, ki prinaša 3,4 GB prostora za glasbo in možnost predvajanja pesmi s storitev Deezer in Spotify tudi brez internetne povezave, pa bo stala 250 evrov. Razlika glede na prejšnji model je še v izgubi barometra za merjenje višinske razlike, sicer pa ponuja enak nabor spremljanja vadbe in prikazovanja obvestil s telefona. Med drugim satelitski sprejemnik poleg GPS-a podpira še sistema Galileo in Glonass za večjo natančnost. Baterija naj bi zdržala do šest dni in do 12 ur z vključenim beleženjem lokacije, z ves čas vključenim zaslonom pa je avtonomija seveda precej nižja. Ura ima tipala za merjenje ravni kisika v krvi (SpO₂), kar je velika novost pri Apple Watch Series 6, preračunavati pa zna tudi maksimalno aerobno kapaciteto (VO₂ Max). In seveda podatke poleg storitve Garmin Connect lahko dobijo še določene druge. Na voljo pa je tudi plačevanje na terminalih POS s karticami, ki jih je mogoče vnesti v storitev Garmin Pay. V Sloveniji so to denimo kartice Mastercard ponudnikov mBills, Curve, TransferWise in Revolut ter pri slednjem še Visa.

Ene za nekaj, druge za drugo

Meja med pametnimi in športnimi urami (ali zapestnicami) se vse bolj briše, še vedno pa lahko skoraj vsako uvrstimo primarno v eno ali drugo kategorijo, le ozek krog je takih, ki so nekje vmes. Posploševanje, kaj omogočajo in katere lastnosti so značilna za ene ali druge, zato niti ni pretirano. Močne plati športnih so natančno spremljanje dejavnosti in telesnih znakov, stalen prikaz informacij med vadbo, veliko informacij in možnost njihovega izvoza v »neodvisne« platforme, povezovanje z zunanjimi tipali, dolgo trajanje baterije, dobro viden zaslon na soncu in robustno ohišje. Po drugi strani so pametne boljše v prikazovanju obvestil s telefona in drugih informacij, ponujajo aplikacije, njihovi zasloni so precej bolj atraktivni, ohišja delujejo bolj prestižno. Slabost je kajpak avtonomija baterije, pa tudi obnašanje med vadbo, kjer po pravilu ugašajo zaslon, prav zaradi varčevanja z energijo, uporabniku pa ne ponudijo niti možnosti, da bi se odločil drugače. Tiste vmes, ki se pretvarjajo, da so pametne, a so v resnici bolj športne vrste, imajo isti problem. Njihov adut je bistveno daljše trajanje baterije, pa večinoma tudi nižje cene.

Vse to omenjam, ker me je zamikala najnovejša Huaweijeva predstavnica Watch Fit. Že znane dobre plati združuje v zanimivi in na roki komaj zaznavni obliki, zelo primerni tudi za namestitev na krmilo kolesa, hkrati pa je dovolj poceni, da bi jo že kupil kot impulzivni nakup v kakšnem trenutku manjšega proslavljanja. Toda tri ključne težave Huaweijeve serije Watch GT ostajajo tudi pri Fitu. Ne da se izvoziti izmerjenih vadb v Stravo, ne da se povezati zunanjega pasu za merjenje srčnega utripa in zaslon ne ostane vključen med merjenjem aktivnosti. Vse tri slabosti, še posebej pa zadnja, preprečujejo uporabo te naprave v vlogi kolesarskega »števca«, za kar bi bila sicer izjemno primerna. Večina kolesarskih računalnikov z GPS-om je namreč tehnološko daleč za urami in še dragih po vrhu. A tudi tekači in še kdo prisegajo na bolj natančno merjenje srčnega utripa na prsnem košu, pa tudi na Stravo ali kakšno drugo storitev za shranjevanje vadb, da imajo vse na enem mestu in niso vezani na določenega proizvajalca.

Podobno neprilagojene za resnejše rekreativce so tudi Samsungove ure, ki pa za razliko od Huaweijevih ponujajo možnost nameščanja aplikacij in s tem veliko širšega nabora funkcionalnosti. Tudi več prilagajanja številčnic in konstantnega prikaza časa omogočajo, pa nabor ohišij in paščkov je večji, toda trajanje baterije izrazito krajše. Applova ura je tista, ki združuje največ vsega iz enega in drugega sveta, je tudi najbolj osredotočena na zdravstvene vidike, a hkrati s kopico izbire barv ohišij in paščkov ter preprostim menjavanjem slednjih še na modo, obenem pa v glede na ostalo ponudbo niti cenovno ne odstopa. Toda njena huda omejitev je delovanje izključno v povezavo z iPhonom. Kljub temu je uspešnica, a verjamem, da bi si jo omislil še marsikdo, če bi se razumela še z androidnimi telefoni. Sam imam primarno kartico SIM v iTelefonu vsaj kakšen mesec na leto, ves čas pa zagotovo ne, zato Apple Watch zame žal ne pride v poštev ali pa le kot ena od ur, za kar pa vendarle ni dovolj poceni.

Pametne ure ali bolje rečeno ure s prikazovanjem obvestil s telefona ter samostojnim beleženjem vadbe in zdravja so se brez dvoma zasidrale, zdaj marsikdo ne more več nazaj na klasiko ali pa si to nadene le še za določene priložnosti, denimo za na predstavo (v letu brez pandemije) ali za k maši. Vseeno pa je konkurenca presenetljivo skromna. Poleg omenjene trojice je še nekaj podjetij oz. znamk, ki se pretežno neuspešno trudijo z modeli na osnovi Googlovega (požrešnega) operacijskega sistema Wear OS in Qualcommovihj zastarelih procesorjev, ter nekaj drugih s podobno zamislijo, kot je Huaweijeva. Tak primer je Amazfit izpod okrilja Xiaomija, a tudi za te ure bi težko trdil, da so blizu mojega ideala. Na športni strani pa imamo »veliko« trojico. Vodilni, tehnološko dokaj konservativni in pogosto cenovno vzvišeni Garmin je obkrožen s finskima Polarjem in Suuntom, ki v zadnjem času dajeta vtis, kot da ne vesta najbolje, kako naj se obrneta in na kakšen način naj izdelata nekaj zares prepričljivega, še posebej na programskem delu.

Vse skupaj je kar malo frustrirajoče, saj bi se verjetno dalo izdelek, ki bi nudil »vse«, izdelati s precej malo truda. V bistvu bi bila v mnogih primerih dovolj že samo dodelava programske opreme, strojni del v osnovi že vse omogoča. Zgolj proizvajalec se mora odločiti, da manjkajoče zmožnosti dejansko implementira.  

The post Kdaj bo kdo izdelal pametno ali športno uro, ki bo imela »vse«? appeared first on Tehnozvezdje.

Na zapestju kot vsaka druga

Pomeni, da je prijetna za nošenje, k čimer največ pripomore mehak pašček iz silikona, je pa večja različica manj primerna za ožja ženska ali otroška zapestja. Tudi zato, ker je za nekaj gramov težja. Imamo pa pripombo na pašček manjše ure, ki je predolg. Na tanjši »roki« ura ne bo trdna pripeta tudi, če bo zapeta v zadnji luknjici, kar ni samo zoprno, zaradi tega bo tipala srčnega utripa še malce bolj nenatančno. Težavo pa je relativno preprosto odpraviti, saj je pašček zamenljiv, pritrditve pa so standardne. Uri imata različno velika zaslona, ne glede na to, pa sta enake ločljivosti ter svetilnosti. To pomeni, da je zaslon dobro viden tudi v malo močnejši neposredni sončni svetlobi, vendar ne odlično, kot pri nekaterih športnih urah s transreflektivnimi LCD zasloni. Površina ure je zaščitena z Gorilla steklom, žal pa ne s kristalom safirja, ki je še za odtenek manj občutljiv na praske.

Deluje, kot se od nje pričakuje

Delovanje je ure kar se da mehko, brez opaznih zakasnitev, uporaba pa preprosta in razumljiva. Vrtljiv obroč okoli zaslona smo hitro premaknili čisto do konca, pa je sistem premiku sledil brez opaznih težav. Za odtenek hitrejši je tudi zagon aplikacij, ki pa jih je zaradi lastnega sistema manj, kot pri sorodnih urah z Googlovim sistemom. Še vedno pa ima manjšo težavo, ki smo jo opazili že pri predhodnikih. Zaslon ure je večino časa ugasnjen, kajti tako je nižja poraba energije, a naj bi se prižgal, ko ura zazna, da dvigujemo roko. A če je dvig počasen in največkrat je, potem zaslon ostane ugasnjen in pritisniti moramo gumb ali potrkati po zaslonu, da se ura »zbudi«. Še bolj izrazita je težava med kolesarjenjem, ko zapestje med držanjem krmila le zasučemo, da bi videli »na uro«, pa se to ne zgodi.

Na mesečne obroke je moč uro kupiti pri operaterju mobilne telefonije.

Po zagotovilih Samsunga lastni procesor in operacijski sistem Tizen pripomoreta k boljši energijski učinkovitosti. Kljub stalnim pogledom na zaslon, nekaj samodejnih in vsaj enim zagnanim beleženjem dejavnost vsak dan, je baterija manjše različice zdržala dva dneva in pol ter je imela v sebi še nekaj energije. Po našem izračunu na pamet »ta velika« zdrži vsaj tja do pet dni. Manj kot trdi Samsung, a najmanj še enkrat več kot model S3, ki skoraj nikdar ni zdržal celih 48 ur. Kajpada to velja pri našem vzorcu uporabe. Če boste na primer dejavnost beležili cel dan, pri tem pa bo aktiven GPS sprejemnik v uri, potem bo tudi nova težko zdržala do večera.

V senci Applove ure

Poleg osebnega pomočnika Bixbja in Samsung Pay, prvi razume le angleško, zato je v našem prostoru manj uporaben, pa še slabši je od Googlovega, plačilna storitev pa tu ne deluje, ima ura še nekaj uporabnik trikov. Ko nas zjutraj zbudi, dobimo na pladnju vse informacije o dnevu pred nami, kaj nam je treba storiti, kaj bi lahko, kakšno vreme nas pričakuje in podobno. Na njej je moč poslušati ali pa le nadzirati uporabo storitev pretočne glasbe, Spotify je prvi na seznamu, no je še ena od tistih storitev, ki nam uradno (še) ni na voljo. V skrajnem primeru lahko glasbo prenesemo tudi na pomnilnik ure in jo predvajamo od tam na brezžične slušalke.

Galaxy Watch najbolje deluje v povezavi s Samsungovimi telefoni, dobro z večino telefonov s sistemom Android, čeprav se lahko pojavijo težavi v sinhronizacije, še najslabše (a še vedno uporabno) pa z Applovimi telefoni, pri katerih nekatere možnosti niso na voljo (na primer odgovarjanje na sporočila). Obvestila, katera označimo, da bi jih radi dobivali, »priletijo« tako rekoč takoj oziroma v najslabšem primeru z minimalno zakasnitvijo. Na sporočila lahko celo odgovorimo, to pa tako, da iz seznama izberemo najbolj uporabne besedne zveze v slovenskem jeziku. In kot pri predhodniku lahko klic sprejmemo na uri, če nam je vseeno, da nas bo sogovornik na drugi strani morda slabše slišal. Priznati moramo, da smo marsikaj od tega redno uporabljali, ko smo uro preizkušali, pa čeprav se nam je prej zdelo nepotrebno ali celo praktično neuporabno. Udobno je namreč ležati na kavču in ostati v ležernem položaju ko zazvoni, telefon pa ni ravno v dosegu roke.

Ura vseskozi nekaj meri

Kot se spodobi, je opremljena z optičnim merilnikom srčnega utripa. Za razliko od modela S3, ki ima na hrbtišču fizično manjše tipalo, je tokrat to večje, kar navdihuje z upanjem, da je tudi natančnost boljša. Žal pa ima optična tehnologija merjenja veliko omejitev, na natančnost pa vpliva veliko »spremenljivk«, zato tudi za ti tipalo velja podobo kot za vsa ostala. Lahko je solidno natančno, če mirujemo, premikanje, premalo zategnjen pašček, temnejša koža, preveč vlage na zapestju, pa vpliva na natančnost zaznave srčnega utripa. Ura lahko meri srčni utrip 24 ur in vse dni v tednu (merjenje vsakih 10 minut), »gibanje« srčnega utripa pa nato spremljamo na zaslonu ali pa veliko bolj podrobno na zaslonu aplikacije S-Health. Če pa imamo to možnost v nastavitvah izklopljeno, potem srčni utrip meri le med ročno sproženim beleženjem dejavnosti.

Tako kot vsak telefon, tudi pametne ure štejejo korake, nadzora nad delovanjem pa nimamo. Ne moremo nastaviti natančnosti števca, če menimo, da je preveč ali premalo občutljiv – našteje preveč ali premalo korakov. Tudi ga ne moremo po mili volji ponastaviti, temveč se to zgodi vsakič ob polnoči, nakar lahko v aplikaciji ali na zaslonu ure spremljajo trende fizične dejavnosti za nekaj dni ali daljše časovno obdobje. Glede na izkušnje merilnikov korakov tako na telefonih, kot tudi pametnih urah, Galaxy Watch sodi med konservativnejše. Našteje manj korakov, kot jih dejansko naredimo, pa tudi lažnih, ko krilimo z rokami, v resnici pa smo pri miru, je manj.

Samodejno in ročno beleženje

Model Gear S3 ima sposobnost, da sam zazna dejavnost (šport) in samodejno zažene beleženje. Nam se je to največkrat dogodilo med hitrejšo hojo ali kolesarjenjem, ura je obe dejavnosti začela beležiti po kakšnih desetih minutah, ko je bila gotova, da ne gre za lažni alarm. Galaxy Watch možnost samodejne zaznave širi na šest športov. Zadeva dobro deluje, zna pa biti za nekatere malce moteča. Ko se zjutraj peljemo s kolesom v službo, si verjetno ne želimo vse te poti imeti zabeležene kot dejavnost, s podrobnim zajemom podatkov. Uporabnejša pa se nam zdi funkcija, ki nas samodejno po predolgem sedanju opomni, da bi bil že čas, da se pretegnemo, ponudi pa nam tudi opis vaj, ki so tisti trenutek najboljše. Poleg tega samodejno šteje stopnice, ki smo jih tisti dan prehodili, celo spodbuja nas, da jih prehodimo še kaj, zna pa beležiti tudi spanje, če ponoči ure ne snamemo iz zapestja. Koliko so vsi ti podatki v resnici uporabni, je že druga zgodba, če se odločimo za nakup pametne ure, potem nas beleženje verjetno ne moti.

Druga zgodba pa je beleženje na zahtevo, pri čemer ura, tako kot še vrsto drugih, podpira cel kup športov in dejavnosti. V takih primerih beleženje zaženemo zavestno, zato si želimo čim bolj natančnih podatkov za kasnejšo analizo. Tozadevno se je Galaxy Watch skupaj z aplikacijo S-Health izkazala za dokaj solidno, čeprav se ne morejo meriti z najboljšimi športnimi urami na trgu. Kot se te ne morejo meriti z njo v pametnih funkcijah. Dobro pa je na primer vedeti, da ura med samodejnim beleženjem ne vključi sprejemnika GPS, da ta ne bi vplival na porabo energije, med ročno zagnanim beleženjem, pa pridobiva tudi te podatke. Pred kratkim je bila nadgrajena tudi Samsungova aplikacija, kjer veliko lažje pregledujemo zbrane podatke, tudi za daljše časovno obdobje, kot je to mogoče na zaslonu ure same.

The post Galaxy Watch: Še vedno okrogla in z večjo baterijo! appeared first on Tehnozvezdje.

Procesor je seveda ena glavnih. Evropski model znova temelji na čipu Exynos, ki deluje ali pri 2,7 ali pri 1,7 Ghz. V vsakem primeru s štirimi jedri naenkrat. Američani bodo znova dobili različico s Qualcommovim Snapdragonom 845. Ta poganja večino dražjih pametnih telefonov. Ali bi glavnina uporabnikov zaznala razliko v primerjavi z lanskim telefonom, če bi si kupila novega, pa je že vprašanje.

Zaslon je za malenkost večji. Namesto 6,3 zdaj v diagonalo meri 6,4 palcev. Še vedno pa je OLED in ima ločljivost 1440 x 2960 ter bo verjetno znova fantastičen. Že prejšnji je bil.

Fotoaparat je bolj ali manj prenesen iz Galaxyja S9+, ki je bil bolj ali manj vzet iz Note8. Torej velike razlike ne bo, fizično je še najbolj omembe vredna spremenljiva zaslonka. Objektiva sva tako znova dva, s standardnim in približanim pogledom, nova pa je zdaj tako nujna »umetna inteligenca«. Če se bo kdaj odločila, da siceršnji algoritmi preveč ostrijo robove in navijajo kontraste ter saturacijo, nimam nič proti njej.

Več je pomnilnika. Predvsem za shranjevanje podatkov, saj je tega v osnovi 128 GB, ob reži za kartico microSD in šestih gigabajtih delovnega pomnilnika. Potem pa je tu še različica s kar 512 GB shrambe in 8 GB pomnilnika.

»Modem« za LTE zdaj podpira kategorijo 18, kar pomeni hitrosti do 1,2 Gb/s. Seveda teh noben slovenski operater ne podpira in jih najbrž v četrti generaciji omrežij nikoli ne bo.

Pisalo ima zdaj vgrajeno povezavo prek modrega zoba. Tako je mogoče z njim na daljavo posneti selfi, začeti ali prekiniti predvajanje videoposnetkov, prehajati med diapozitivi, razvijalci aplikacij pa bodo lahko dodajali svoje funkcionalnosti daljinskega upravljanja.

Namizje DeX je menda nekoliko izboljšano. In zdaj ga je mogoče pognati prek vsakega kabla oz. vmesnika z USB-C na HDMI. In med poganjanjem DeX-a je telefonov zaslon zdaj polno funkcionalen. Upam, da je tudi na monitorju podprta kakšna višja ločljivost od 1080p.

Oblika je enaka, a nekoliko izpiljena. Zadaj je čitalnik prstnih odtisov pod fotoaparatom, kar je bila edina logična poteza, če še ni integriran v zaslon. Barve pa so štiri – črna, morda, bakrena in rožnata.

Ostajajo vodotesnost po standardu IP68, izhod za slušalke, brezžično polnjenje Qi in bluetooth 5.

Maloprodajni ceni sta 999 evrov za različico 128/6 GB in 1249 evrov za 512/8 GB. Vsak sam naj presodi, ali lahko s svojo uporabo in globino denarnice upraviči tak nakup. Galaxy Note8 je še vedno odličen in se ga da dobiti za kakšnih dvesto do tristo evrov manj.

Predstavili so še uro Galaxy Watch, v pokoj torej odhaja ime Gear S. Ura bo na voljo v dveh velikostih, 46 in 42 mm. Pri čemer se večja ponaša z doslej največjo baterijo pri Samsungovih urah, recimo ji ženska različica pa ima skoraj pol manjšo. Zaslon je znova OLED, njegova ločljivost je 360 x 360. Prekriva ga steklo Gorilla DX+, jasno, da je okrog njega vrtljiv obroč za sprehajanje po izbirnikih. Platforma ostaja Samsungov Tizen, domač je tudi procesor. Cena ure bo nekje okrog 350 evrov.

Še manj pa so povedali o zvočniku Galaxy Home, ki spominja na trinogo vazo ali vrtni žar. V njem ždi navidezna pomočnica Bixby, za glasbeno podlago bo skrbela storitev Spotify, s katero je Samsung sklenil globalno partnerstvo. Ali to pomeni, da jo bodo razširili na več držav, tudi Slovenijo, niso povedali. Spodobilo bi se in pravično bi bilo. Tudi o začetku prodaje in ceni zvočnika so bili skrivnostni. Glede na to, da je narejen z mislijo na zvočno kakovost, bo najbrž tekmoval bolj z Applovim Home Podom kot Googlovim ali Amazonovimi.

Fotografije: Samsung

The post Tako ali drugače pridemo nazaj do baterije appeared first on Tehnozvezdje.