Pogosto poslušamo obljube in napovedi, da zdaj zdaj ne bomo več rabili osebnih računalnikov. In vemo, da so mobilniki za mnoge v Aziji in Afriki že zdaj primarne naprave, PC-je (in žično povezljivost) so v celoti preskočili. Toda v gospodarsko močnejših državah računalnike še vedno rabimo za marsikakšno opravilo in še nobenemu telefonu ali tablici jih ni uspelo zares izpodriniti za resno delo. Nihče ne trdi, da bo Samsungov Galaxy Note8 prvi, ki mu bo to uspelo, je pa zagotovo bližje od bolj ali manj vseh drugih konkurentov. Je izpolnitev vizije dlančnikov izpred 20-ih ali 25-ih let. Odpira pa vseeno nekaj vprašanj.
Samsung Galaxy Note8
- Oblika in izdelava
- Zaslon
- Fotoaparat
- Delovanje
- Programska oprema
- Cena
Naj kupim?
Note8 pravzaprav nima veliko konkurence. Malo mobilnih naprav je tako zmogljivih in skoraj nobena druga nima pisala. Če lahko zdržiš brez, je očitna alternativa Galaxy S8+, vendar je ta brez dvojnega fotoaparata, ki brez dvoma odpira nove ustvarjalne možnosti. Samsungov novinec ni poceni, a v primerjavi z Applovimi in Googlovimi novosti tudi ne pretirano zasoljen.
Najbolj očitno, poleg cenovnega, je seveda vprašanje soobstoja te naprave z že poznanim Galaxyjem S8+. V Samsungu so v preteklosti s svojimi potezami že delno priznali, da niti sami ne vedo, koliko pozornosti naj dajejo mobilniku s pisalom. Petice v Evropi sploh niso prodajali, lani so izvedli vrnitev s sedmico, ki pa jo je iztirila nesrečna epizoda v vnetljivimi baterijami. Pred tem je linija Note res pomikala meje velikosti telefonov, prva tudi prinesla stransko krivino. Toda že namesto Note 5 je korejsko podjetje v naših koncih ponujalo S6 edge+, letos ima S8+, od katerega je Note8 marginalno večji. Glavni prednosti sta pisalo in dvojni fotoaparat. Obe lastnosti imata svojo vrednost, a v Samsungu bodo verjetno podobno zadovoljni, če se bo potencialni kupec nazadnje odločil, da mu ne pomenita dovolj in bo posegel po večji od obeh esosmic.
Pisalo je že znana reč, ker ga v primerjavi z lanskim niso spreminjali. Je zelo natančno, res se da z njim pisati praktično enako kot s pravim svinčnikom, tudi risanje in barvanje ne zaostaja pretirano za »analognim« načinom. Prilagajanje pritiska in zaznavanje nagiba deluje dobro, da se uporabljati tudi »svinčnik« klasičnega izgleda, ki ga je Samsung skupaj Staedtlerjem predstavil ob tablici Galaxy Tab S3, le priloženo pisalo je treba potegniti iz telefona, da se ta naravna na sprejemanje pisanja in risanja. Vendar je S Pen bolj napreden, ker omogoča lebdenje na besedilom, napredno označevanje in druge trike v povezavi s tipko na njem. Najbolj zanimiva funkcionalnost pa je kajpak čečkanje zapiskov po izključenem zaslonu. Tako ni treba niti odkleniti telefona, dovolj je samo izvleči pisalo. Zabeležke gredo potem v shrambo kot fotografije oz. dokumenti. Če zaradi česa, bi telefonski svinčnik imel zaradi tega.
Me pa veliko bolj zanima fotografija in v tem pogledu mi je zadeva ponudila precej. Samsung je po mojem mnenju lani in letos prehitel ostale proizvajalce, mogoče z izjemo Googla s telefoni Pixel, ki pa jih nisem preizkušal in tudi niso naprodaj v Sloveniji. Modeli Galaxy S so tudi konstantno dokazovali, da je lahko en sam objektiv še vedno boljši od dveh, saj je kompromisov manj. Niti Huawei in še kdo s sistemom pomožnega tipala za zajemanje dodatnih informacij niso pričarali opazno boljše kakovosti. Vseeno so se korejski šefi zdaj odločili, da vstopijo na dvooki vlak in trend potegnejo naprej. Nedvomno je to že priprava terena za Galaxy S9, nekaj čakanja pa ni bilo odveč, saj je Note 8 prvi z optičnim umirjanjem v obeh modulih. Kar se pozna.
Osnovni pogled je dokaj širokokoten, preračunano v klasične fotografske številke ima 26 mm – fotografiral sem v razmerju 16:9. Približani pa ponuja natanko dvakratno povečavo, torej 52 mm. Oboje je precej blizu najbolj standardnim objektivom – 28 in 50 mm. V sami aplikaciji med goriščnicama uporabnik preklaplja s pritiskom na tipko 1x oz. 2x, lahko pa drži tipko za sprožilec in jo vleče gor ali dol, da po desetinkah »zumira«, podobno kot pri običajnem fotoaparatu. Pri čemer pa je treba biti pazljiv, saj pogled hitro skoči na 4- ali petkratni zum. Zanimiva je razlika v pristopu v primerjavi z Applom. Na Noteu številka 1x ali 2x označuje pogled, na katerega je mogoče preklopiti. Na iPhonu pa trenutno goriščnico. Ne glede na to podrobnost, pomembni so rezultati in ti so več kot konkurenčni.
Fotografije so v glavnem izpadle zelo všečno. Med enim in drugim objektivom ni bilo velike razlike, morda nekaj pri temnejših scenah, vendar je tudi v slabi svetlobi »zum« povsem uporaben. Malo drugih telefonov (iPhone 8, denimo) zajame toliko podrobnosti in tokrat so inženirji vendarle nekoliko zmanjšali ostrenje robov, tako da posnetki izgledajo bolj naravno. Še vedno pa vztrajajo na precejšnjih kontrastih in živahni reprodukciji barv. Applovi so glede tega precej bolj konservativni in želijo, da fotografije bolj verno odražajo resničnost, ne da je trava pretirano zelena. Podobno imajo algoritmi za HDR tendenco, da ospredje motiva, ki bilo brez tega načina temno, precej posvetlijo, in tako tvegajo, da bo v ozadju kakšna presvetlitev ali da se bo delno izgubila dramatičnost posnetka. Saj za večino primerov je tako razmišljanje čisto pravilno in bodo uporabniki zadovoljni, včasih pa se je bolje zateči k ročnemu načinu, ki ga aparat prav tako ponuja. Hitrost zagona fotoaparata in obdelave posnetkov je dobra, ni pa rekordna.
Vse opisano glede menjavanja goriščnih velja tudi za snemanje videa. Tam bi sploh zelo prav prišlo mehko, gladko približevanje in oddaljevanje, še posebej, ker je digitalni zum za gibljive slike več kot uporaben, ampak na žalost to res zahteva zelo nežne prste. Upam, da kakšen popravek v prihodnje zadevo še malo izboljša. Sicer pa je video odličen. Poleg veliko detajlov se opazi dobro umirjanje in prilagajanje svetlobnim spremembam. Ni kakšnih izstopajočih načinov, denimo 60 sličic na sekundo pri 4K ali ultrapočasnih posnetkov pri polni visoki razločljivosti. Tudi kodek ostaja h.264, kar je v bistvu za združljivost dobro, manj pa za izkoriščenost prostora v shrambi ali na kartici. Note8 je zelo spodobna (skoraj) žepna videografska naprava. V tem, kar zna, je res dobra. Ostalo, zdaj še manjkajoče, najbrž prihaja naslednje leto.

Ampak, preden zaključim s fotoaparatom, se je Samsung sploh odločil prav? Pride uporabniku optična povečava bolj prav kot izjemno široki pogled, ki ga zagovarja LG. Pri G6 je denimo standardni pogled bližje 35 mm, široki pa nekje okrog 20 mm, morda celo manj. Najbolje bi bilo kajpada imeti trooki aparat s širokim, običajnim in teleobjektivom. Ampak na kaj takega bo treba počakati še kakšno leto ali dve. Zdaj pa je težko reči, kaj je bolje, precej je odvisno od navad in preferenc uporabnika. Široki kot je zelo fin pri fotografiranju naravnih znamenitosti in pokrajinskih posnetkih, so pa stavbe po navadi precej ukrivljene. Povečava pa je uporabna predvsem takrat, ko fotografiramo ljudi, živali ali nek predmet sredi motiva. In se izkaže na dogodkih, kot so koncerti, kjer po navadi stojimo dokaj daleč od dogajanja. Doslej tega nisem mogel trditi, ampak Note8 in za njim še iPhone 8 Plus končno kažeta, da je dva bolje kot eden. Za zdaj oba z optično povečavo, ne s širokim zornim kotom. Samsungova kombinacija mi je osebno zelo všeč, Applova, kjer osnovni objektiv nima tako široke goriščnice, malo manj.
Tretja izstopajoča lastnost tega »telefona« je zaslon. To ni nikakršna senzacija, je pa vseeno še za odtenek lepši od onih, ki smo ju videli v manjših osmicah. Tako živahnega, svetlega, kontrastnega ekrana nima noben drug mobilnik. Tokrat sem končno lahko preveril tudi prikaz HDR (podpirata ga Netflix in Youtube) in se še dodatno prepričal, da je to mali osebni kino. Zvočnik žal ne sledi čisto zaslonu. Je glasen in kar soliden, bi si pa pri tako veliki napravi želel stereo zvoka in še malo boljše kvalitete. Znova je prisoten bluetooth 5, ki pusti naenkrat predvajati glasbo na dvoje slušalke ali zvočnika.
Morda je bil kakšen tehnološki navdušenec razočaran, ker ima S8 »samo« štiri gigabajte pomnilnika. Note premore šest gigabajtov in čeprav jih verjetno niti ne more izkoristiti, na njem res ni nikakršnega čakanja. K temu prispeva tudi procesor, ki je resda enak kot že v pomladnih zastavonoših, a brez dvoma med najbolj zmogljivimi sploh. Ne samo za telefonsko okolje, tudi namizni DeX mu ne povzroča kakšnih preglavic. Res nimam pripomb čez hitrost delovanja, imam pa jih čez energijsko potratnost. Opazil sem razkorak med ugotovitvami uporabnikov na našem koncu sveta in opisi ameriških novinarjev. Tu nam je Note8 ob bolj zaposlenih dneh komajda zdržal do spanja brez dodatnega polnjenja, tam pa hvalijo njegovo izjemno trajanje baterije. Razlika je verjetno v tem, da ima procesor Snapdragon 835, ki ga Samsung vgrajujejo v ameriško različico telefona, boljšo optimizacijo porabe. Na voljo je sicer tako hitro kot induktivno polnjenje, zaradi česar težav ne bi smelo biti, a vseeno me malo skrbi, kako bo z avtonomijo, ko bo reč imela za seboj že nekaj kilometrine. To je pravzaprav edino, kar se mi zdi pri tem izdelku res škoda. Vse ostalo so majhne pripombe in pomisleki o visoki ceni.
Mogoče še o obliki, ker mi večja oglatost ni preveč všeč, precej bolj prijazna se mi zdi večja zaobljenost S8. Tudi usklajenost robov ohišja in zaslona (ta znova ni povsem pravokoten) ni tako dobra. Ampak to je subjektivno, nekaterim je pač Note8 bolj eleganten. In ne morem ugovarjati njegovi premijski izdelavi. Nikoli med preizkušanjem nisem imel občutka, da bi mi stvar polzela iz rok kljub njeni stekleni zasnovi. Zaradi novega razmerja zaslona je širina še kar prijazna, zato pa je telefon za moj okus malo predolg. Občuti se večja masa tega mobilnega računalnika. Vsekakor ga ne bi priporočal uporabnikom in še posebej ne uporabnicam z majhnimi dlanmi. Podobno kot pri ostalih osmicah je neposrečeno izbrana pozicija čitalnika prstnih odtisov. Niti ni stvar v tem, da bi po nesreči zamazal objektiv fotoaparata. Bolj je problem, da je čitalnik visoko in je treba skoraj preprijeti telefon, prst pa nanj pride precej postrani, zato prepoznava ni vedno zanesljiva. Na srečo so na voljo alternative. Pametno odklepanje glede na lokacijo in povezane naprave pride prav doma in v službi. V redu pa deluje tudi odklepanje z obrazom in s šarenico. Je pa treba pri slednjem telefon postaviti tako, da ujame očesi pod pravim kotom. Kar traja bistveno dlje kot če prst že med vlečenjem telefona iz žepa odpotuje na čitalnik. Ocene za ergonomičnost so tako mešane.
Samsung je v zadnjem času precej olepšal in prečistil svojo androidno preobleko. Še vedno je daleč od izvirne Googlove, a ima za moj okus najbolj uporabno obvestilno »polkno«. Enako verjetno velja tudi za uro in obvestila na izključenem zaslonu (always-on display). Tudi nove barvne kombinacije so precej všečne. Manj pa mi je všeč, da Samsung vsiljuje nekakšnega upravitelja pomnilnika, čeprav Android zna sam dokaj dobro razporejati svoje sistemske vire. Novo zaslonsko »tipko« domov, ki lahko vibrira, že poznamo, in se obnese dobro. Predlagam, da si v nastavitvah nastaviš neposredno odklepanje z njo (kadar je telefon na znani lokaciji, denimo). Pomočnico Bixby in stransko tipko zanjo sem večinoma ignoriral. Razumem pa jo skoraj bolj kot govorno upravljanje telefona (zaženi to ali ono, …) kot umetno inteligenco v slogu Alexe. Bibxy je vedno prisotna v fotoaparatu, kjer potem fotografije primerja z objavami na Pinterestu. Pretežno neuporabno in nezanimivo in vesel bi bil, če bi se dalo vsakokratno pojavljanje storitve Bixby Vision ob zagonu fotoaparata izključiti.
Za zdaj sta izdaji operacijskega sistema in varnostnih popravkov zanj precej aktualni, tako bo verjetno ostalo vsaj še pol leta, potem pa bomo videli, koliko bodo v korejskem podjetju še imeli zagona za nadgradnje.
Zapisnikar z oznako osem je v večini pogledov več kot dostojen naslednik prejšnjih. Tudi tokrat Samsung s to serijo dela vsaj en korak naprej, če že ne v obče, pa vsaj v svoji ponudbi, saj dvookega fotoaparata pri njem še nismo videli. Tu pa smo že v prvem poskusu dobili zelo izpiljenega. Za piko na i trenutno enemu najbolj zmogljivih dlančnikov, žepnih PC-jev, kakor koli že označimo to mobilno zver. Škoda je edino to, da novinec ni na ravni prejšnjih še po trajanju baterije (spomnimo se denimo trojke ali štirice), vendar je po lanski katastrofi previdnost z energijsko zalogo precej razumljiva. Cena je na ravni konkurence. Zagotovo je postavljena nekoliko višje kot bi bilo nujno, ker v Samsungu vedo, da si to lahko privoščijo. A tako pač je in s svojimi zmogljivostmi, fotoaparatom, zaslonom, pisalom in ostalo sodobno tehnologijo jo Note8 kar dobro upravičuje.
Brez komentarjev