Telekom Slovenije je v letu 2025 dosegel 99-odstotno pokritost prebivalstva s signalom 5G, s čimer se je nova generacija mobilnega omrežja po dosegu izenačila s 4G. Ob tem pa ostajajo vprašanja o dejanski razpoložljivosti signala, kakovosti povezave v zaprtih prostorih, uporabi naprednih tehnologij 5G in nadaljnjem razvoju omrežja. O teh temah, pa tudi o tehničnih omejitvah, prihodnosti samostojnega 5G in načrtih za leto 2026, smo se pogovarjali z Matjažem Beričičem, direktorjem Omrežja in infrastrukture pri Telekomu Slovenije.

Kaj dejansko pomeni 99-odstotna pokritost s signalom 5G? Kje signala ni in v kolikšni meri vam je uspelo zagotoviti kakovosten signal v prostorih?

Dosežena 99-odstotna pokritost pomeni, da je najsodobnejši mobilni signal 5G dostopen praktično vsem prebivalcem Slovenije, s čimer se je ta tehnologija po dosegu izenačila s prejšnjo generacijo 4G. Signal je na voljo v vseh večjih mestih, na prometnih koridorjih in na večini podeželskih območij. Belih lis je le še nekaj, in sicer na območjih, kjer gradnja baznih postaj zaradi prostorskih omejitev ali geografske nedostopnosti ni možna ali smotrna. To so predvsem deli Triglavskega narodnega parka ter nekatera odmaknjena hribovska in gozdna območja brez stalne poselitve.

Ker se zavedamo, da velik del mobilnega podatkovnega prometa nastaja v zaprtih prostorih, smo kakovosten signal znotraj stavb zagotovili z uporabo mikro in piko celic na lokacijah z veliko koncentracijo uporabnikov. Pri tem uporabljamo napredne antenske sisteme MIMO, formiranje snopa in dinamično prilagajanje kapacitet z uporabo ustreznih frekvenčnih pasov. Na ta način razbremenjujemo makro bazne postaje, ki pokrivajo zunanja območja, kar jim omogoča, da na večjih površinah zagotavljajo dovolj kapacitet za čim boljšo uporabniško izkušnjo. Pomembno nam je, da imajo uporabniki kakovostno povezljivost ne glede na to, ali so v prometu, na prostem ali v notranjih prostorih.

Uspešnost našega pristopa potrjujejo tudi nagrade Speedtest, pri čemer poudarjamo, da so bile meritve izvedene v prvi polovici leta 2025, od takrat pa smo omrežje še dodatno nadgradili.

Kljub temu ostajajo fizikalne omejitve, saj je kapaciteta vsakega digitalnega prenosnega kanala, tudi radijskega, omejena skladno s Shannonovo enačbo. Ta določa, da je kapaciteta sorazmerna produktu frekvenčne pasovne širine in logaritma razmerja med koristnim signalom ter motnjo s šumom. Za zadostne kapacitete so zato potrebni ustrezna pasovna širina, čim višja moč koristnega signala in čim nižja moč motečega signala. Le tako lahko oddajnik in sprejemnik v danem času preneseta čim več informacij brez napak.

To zahteva natančno radijsko načrtovanje, brezhibno delovanje ter optimalno parametriziranje baznih postaj. Vsaka bazna postaja ima več tisoč parametrov, ki določajo njeno obnašanje glede na govorni in podatkovni promet. Ključni so tudi ustrezna gostota baznih postaj in napredni antenski sistemi, ki omogočajo učinkovito izrabo razpoložljivih frekvenc in doseganje zastavljenih ciljev.

Kako je z drugimi tehnikami, značilnimi za omrežja 5G (milimetrsko omrežje, 3D formiranje snopov, masivne MIMO antene, zmanjševanje latence)?

Tehnologije, kot so masivne MIMO antene in 3D usmerjanje signala, so že sestavni del naše omrežne infrastrukture. Edina izjema je milimetrsko omrežje, kar v Sloveniji pomeni uporabo 26 GHz spektra, ki v praksi še ni v uporabi. Razlog je predvsem pomanjkanje ustrezne terminalne opreme, pa tudi odsotnost izrazitih potreb po ultra visokih kapacitetah, ki jih ta spekter omogoča. Kljub temu tak sistem že preizkušamo in bo postopno na voljo za posebne primere uporabe. Zaradi slabšega širjenja signala skozi ovire bo uporaben predvsem na prizoriščih z neposredno vidljivostjo med terminalom in bazno postajo.

Že leta 2020 so bile napovedi, da ta spekter pred letom 2026 ne bo v praktični uporabi. Dolgoročno razvojno pa je ključen postopni prehod na 5G SA, ki se bo lahko začel po popolni prenovi jedrnega dela omrežja in z razpoložljivo podporo terminalne opreme.

Kaj razvojno sledi na radijskem dostopnem omrežju v letu 2026?

V letu 2026 bo poudarek na nadaljnji optimizaciji omrežja, večji energetski učinkovitosti, obvladovanju rasti prometa ter postavljanju novih lokacij baznih postaj za dodatno izboljšanje pokritosti. Pomemben del bo tudi širša aktivacija funkcionalnosti, ki jih omogoča samostojno 5G omrežje (SA). Ena ključnih novosti bo uvedba tehnologije VoNR (Voice over New Radio), ki bo omogočila govorne klice neposredno prek 5G omrežja brez preklapljanja na 4G.

Nadaljevali bomo z verifikacijo kakovosti terminalne opreme ter vse pogosteje uporabljali mehanizme strojnega učenja in umetne inteligence za obvladovanje kompleksnosti sistema z velikim številom parametrov in kazalnikov uspešnosti. Poseben poudarek bo na krepitvi pokritosti znotraj poslovnih stavb ter podpori zasebnim mobilnim omrežjem. Vse pomembnejša bo tudi velika hitrost prenosa podatkov v smeri od uporabnika proti omrežju, kjer je naše omrežje že zdaj izrazito pred konkurenco.

Izboljševali bomo varnost sistemov ter spremljali razvoj v smeri sodelovanja prizemeljskih in satelitskih omrežij za dopolnilno pokrivanje. Hkrati se odpirajo možnosti, da prizemeljska omrežja postanejo tudi senzorska omrežja za dodatne aplikacije. Zaradi vsega naštetega bomo še naprej prva in varna izbira za rezidenčne in poslovne uporabnike, javno upravo ter kritično infrastrukturo.

Intervju bomo objavili v dveh delih. V naslednjem Matjaž Beričič razloži, kakšen vpliv ima in bo imel razvoj mobilnega in fiksnega omrežja na običajne uporabnike komunikacijskih storitev.

The post Kako zrelo je omrežje 5G Telekoma Slovenije? appeared first on Tehnozvezdje.

Zgolj v letu 2023 je Telekom Slovenije priklop na optično omrežje omogočil dodatnim 17.000 gospodinjstvom, z mobilno tehnologijo 5G pa je pokril dodatnih 420.000 prebivalcev in okrepil zmogljivosti oziroma kapacitete celotnega mobilnega omrežja. Tako z omrežjem 5G dosega že več kot 60-odstotno pokritost prebivalstva, v letu 2025 pa bo zagotovil 99-odstotno pokritost skladno z razvojnimi potrebami, zahtevami in načrti. Tudi na ta način vodilni slovenski ponudnik celovitih telekomunikacijskih storitev in rešitev aktivno uresničuje vizijo gigabitne digitalne Slovenije do leta 2030.

»Telekom Slovenije je infrastrukturni temelj povezanih uporabnikov in naprav. Svoje omrežje stalno širimo, nadgrajujemo in posodabljamo z najsodobnejšimi tehnologijami, ki so energetsko in tehnološko učinkovitejše. Na ta način prek zmogljive infrastrukture uporabnikom zagotavljamo informacijsko-komunikacijske storitve, ki so skladne z najnovejšimi trendi ter potrebami in njihovimi pričakovanji. Kot zanesljiv ponudnik kritične infrastrukture in digitalizacije storitev načrtujemo nadaljnji tehnološki in storitveni razvoj, pri tem pa izjemno pozornost namenjamo tudi povečevanju vrednosti naših storitev z vključevanjem rešitev kibernetske varnosti,« izpostavlja Vesna Prodnik, članica uprave Telekoma Slovenije za tehnologijo.

Omrežje Telekoma Slovenije uporablja tudi vse več uporabnikov ostalih operaterjev v Sloveniji, ker jim Telekom Slovenije omogoča zagotavljanje kakovostnih povezav, kjer ostali operaterji nimajo svoje infrastrukture. Izjemno zmogljivo in robustno omrežje Telekoma Slovenije, ki zagotavlja visoke prenosne kapacitete, vsak dan uporablja več kot milijon uporabnikov.

Telekom Slovenije omrežje tako v ruralnih območjih kot urbanih središčih skrbno, strateško in trajnostno načrtuje in nadgrajuje na način, dauporabnikom ne glede na tehnologijo zagotavlja najboljšo možno uporabniško izkušnjo. Zaradi izjemne zmogljivosti mobilnega omrežja uporabnikom, kjer za to ni druge možnosti, fiksne storitve (internet, televizijo in fiksno telefonijo) zagotavlja takoj, in sicer prek mobilnih tehnologij 4G in 5G.

»Podatkovni promet mobilnega omrežja 4G in 5G nenehno narašča, okoli 25 % uporabnikov že uporablja naprave 5G, vsi pa pričakujejo čim boljšo in zanesljivo pokritost s signalom. Mobilno omrežje Telekoma Slovenije slovi po vrhunski uporabniški izkušnji, ki pa ni mogoča brez naših skrbnih načrtovanj in vlaganj v razvoj omrežja in infrastrukture, predvsem pa tega ne bi bilo brez naše najboljše ekipe, ki ima za to potrebno znanje in izkušnje. Poslovni in zasebni uporabniki zato ostajajo naši zvesti uporabniki oziroma se v naše varno omrežje vračajo. Smo v desetletju prehoda na gigabitne mobilne in optične tehnologije, pri tem pa bodo v prihodnje bistveno višje tudi hitrosti prenosa podatkov v smeri od uporabnika proti omrežju, kar je skladno s trendom rasti in razvoja video vsebin. Hkrati bomo z uporabo sodobnih omrežnih tehnologij digitalizirali industrijo in sektorje kritične infrastrukture. Smo zanesljiv in zaupanja vreden IKT-partner vsem našim uporabnikom in razvojnim partnerjem,« dodajaMatjaž Beričič, direktor Omrežja in infrastrukture v Telekomu Slovenije.

Razvoj omrežja pete mobilne generacije kot evolucijske nadgradnje je sicer kompleksen in dolgoročen tehnološki projekt, ki zahteva vrhunsko znanje, močno, varno in stabilno omrežje, napredno tehnologijo ter poznavanje in upravljanje celotne verige omrežja.

Konec novembra 2023 je Telekom Slovenije naredil naslednji razvojni in tehnološki korak z vzpostavitvijo INO.LAB-a, demonstracijskega okolja zasebnega mobilnega 5G-omrežja. Predvsem podjetjem zasebna mobilna omrežja prinašajo popolnoma novo raven povezljivosti, saj omogočajo hitro in stabilno povezljivost naprav z visoko stopnjo odzivnosti, kar je izjemno pomembno za implementacijo naprednih tehnologij, kot so pametne tovarne, industrijski internet stvari (IIoT), napredni logistični centri, sodobna distribucijska in energetska omrežja in podobno.

The post Telekom Slovenije priklop na optiko omogoča pol milijona gospodinjstvom in povečuje pokrivanje s 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Omrežje pete generacije (5G) je tipičen primer tega. Pravzaprav mi je vseeno, ali je v bližini nadgrajena bazna postaja ali ne, ravno tako, ali imam pravi telefon. Za 99,999 odstotka vsega, kar počnem, zadostujejo hitrosti omrežja LTE, zaradi morebitnega enega promila, ko ne, pa mi je vseeno. Kot da to ne bi bilo samo po sebi dovolj, se spopadamo še z dvema »manjšima« težavama. Omejeno pokritostjo in povezano slabšim signalom znotraj prostorov ter ne ravno dosti krajšimi zakasnitvenimi časi. Nič od tega ne bo boljše, dokler ne bodo operaterji začeli graditi samostojnega (SA) omrežja in tehnologijo pete generacije vgradili še v jedrno omrežje, ne zgolj v radijski del. Obenem se s tem kaže glavna težava, s katero se soočajo operaterji. Vem, da vedo, saj to ves čas ponavljamo, a vseeno se sprašujem, ali se zavedajo, da kompleksnost in zmogljivosti omrežja presegajo potrebe nas običajnih uporabnikov. Če se, potem postane jasno, kaj bo poleg rutinskega širjenja omrežja 5G letos njihova glavna usmeritev.

Vedenje kam morajo iti, še ne pomeni, da bo pot preprosta. Naloga operaterjev bo najprej prepričati podjetja, da za daljinski nadzor uporabijo omrežje 5G, in nato, da je to popolna osnova za gradnjo novih procesov in v primeru javne uprave javnih storitev, povezanih s tako čislano digitalno preobrazbo (digitalizacijo). In tu trčimo ob bistvo. Na eni strani so obljube ponudnikov infrastrukturnih naprav in rešitev ter na drugi tisti, ki bi jih kupili, preoblikovali po svojem obličju in uporabljali. Vodilo je razmeroma preprosto. Kupim in uporabim samo tisto, kar mi bo prineslo preprosto izračunane prihranke oziroma prednosti. Ne navideznih. Morda se je pred leti ljubljanskemu županu zdelo odlična ideja gradnja javnega Wi-Fi brezžičnega omrežja, a se ni obnesla. Lahko špekuliramo, da tedaj niso mogli predvideti razvoja mobilnega omrežja in predvsem tendence operaterjev po uvedbi vse več vključenih količin storitev, a bi morali. Nima smisla zgraditi ničesar, kar ne povrne stroška gradnje oz. nikomur ne koristi, in neuporabljeno visi na »kandelabrih«. Ni nemogoče, da bodo podobno usodo doživele nekatere rešitve v omrežjih 5G, ki jih ponujajo kot suho zlato. Pa naj gre poslovne, za rešitve pametnih mest ali česa podobnega. S tem želim poudariti, da je okoli obljub, česa vsega so nova omrežja sposobna in kaj vse nam bodo prinesla, še vedno veliko megle, za katero optimistično pričakujem, da jo bo letošnje leto odpihnilo.

Novi modeli telefonov so komaj kaj drugačni od leto starejših modelov. Šele ko jih primerjaš z dvema ali tremi generacijami starejšimi opaziš, kolikšen je bil napredek, in katere funkcije so preživele.

Združljivost s 5G se ni izkazala niti kot pospeševalec prodaje telefonov. Danes ga podpirajo praktično vsi novi. Obenem se zdi, da LTE še ni rekel zadnje, kajti seli se v vesolje. Starlink je v orbito poslal šest satelitov, ki podpirajo neposredno povezavo s telefoni preko obstoječih standardov mobilne telefonije. Že letos bo mogoče pošiljati kratka sporočila, čemur bosta naslednje leto sledili še storitvi prenosa podatkov in telefonskega klica. To meče čudno luč na Applov satelitski klic v sili, ki so ga predstavili že skoraj pred dvema letoma in se razen redkih izjem ni preselil še na sistem Android. Če se bo telefon preprosto neposredno povezal s satelitom, kot bi se povezal z bazno postajo, bo storitev v hipu zastarela. Ne bi bilo prvič, da je Apple na velik zvon obesil nekaj, kar se kasneje ni obneslo. Podobno se je godilo zaslonom, ki so zaznali moč pritiska. Takrat so govorili o manjši revoluciji, danes se jih le še redko kdo spominja.

Na telefone se skozi velika vrata vrača umetna inteligenca, ki ima poleg obogatene resničnosti in mobilnega igranja potencial spodbudi razvoj storitev, za katere bodo omrežja LTE premalo zmogljiva. Programske algoritme smo zadnja leta večinoma povezovali z izboljševanjem mobilne fotografije, zdaj pa postajajo pomembni še na drugih področjih. Lahko bi dejali, da bodo procesorji z enotami za umetno inteligenco, algoritmi in evolucija omrežji 5G letos osrednje vodilo razvoja mobilnih komunikacij in storitev ter posredno telefonov.

Naslovna fotografija DepositPhotos.

The post ZAČETEK LETA: 5G rabi brco, Applova satelitska storitev pa čistega vina appeared first on Tehnozvezdje.

»Padanje tržnih deležev v vseh segmentih je bilo sicer počasno, vendar konstantno, ta trend nam je uspelo obrniti,« je izpostavil Košak, ki je pred leti vodil alternativnega operaterja Amis, nato pa je bil po integraciji slednjega v A1 Slovenija nekaj časa izvršni direktor v tem podjetju. Tudi zdajšnje rasti tržnih deležev niso velike, med pol odstotka in odstotkom v Sloveniji ter štiri odstotke na Kosovu, kjer ima Telekom Slovenije v lasti operaterja Ipko. Na širokopasovnem trgu se v Sloveniji bližajo številki 200 tisoč naročnikov in tu so najbolj ponosni na platformo Neo. Ta je zdaj stara pet let, vendar jo neprestano nadgrajujejo, najkasneje decembra pa bodo vsi naročniki na televizijo izključno uporabniki Nea, saj Telekom prejšnje sprejemnike (»boxe«) ukinja. Letos so začeli obljubljati takojšnji priklop novih uporabnikov in tudi vračilo denarja tistim, ki s storitvami ne bi bili zadovoljni.

Prihodki so v primerjavi z lani zrasli za sedem odstotkov, Košak zatrjuje, da ne zgolj zaradi dvigovanja cen, do konca leta naj bi znašali 699 milijonov evrov na ravni skupine. Načrt za prihodnje leto je 717,4 milijonov prihodkov. Čisti dobiček je zrasel za dva odstotka na skoraj 40 milijonov evrov, ob koncu leta bo znašal 38 milijonov brez »enkratnih« dogodkov, kot so bile avgustovske poplave, bi bil v primerjavi z lani večji za 37 odstotkov, za prihodnje leto pa načrtujejo povečanje na 43,2 milijona evrov.

Telekom Slovenije je prvi vzpostavil mobilno omrežje pete generacije, toda kasneje sta iniciativo prevzela najprej Telemach, ki se je pretežno osredotočil na mesta in visoke frekvence ter posledično doseganje visokih hitrosti, in A1, ki z nizkimi frekvencami intenzivno pokriva podeželje. V vodilnem operaterju so leto začeli s približno 40-odstotno pokritostjo prebivalstva, do konca leta naj bi dosegli 60-odstotno, s čimer bodo še vedno zaostajali za enim od konkurentov. Toda članica uprave Vesna Prodnik zaradi tega ni zaskrbljena. Napoveduje, da bodo 99-odstotno pokritost, ki jim jo nalaga odločba o uporabi frekvenc, dosegli pred predvidenim rokom konec l. 2025. In hkrati zatrjuje, da je bil zastoj tudi po eni strani koristen, saj je vmes oprema postala bolj izpopolnjenja, imeli pa so tudi čas nadgrajevati jedrno omrežje in dostopovno omrežje četrte generacije. »Dobro optimiziran LTE je lahko boljši od neoptimiziranega 5G,« je poudarila. Napovedala je tudi, da bodo prihodnje leto prešli na samostojno omrežje 5G (angl. Standalone), torej bodo tudi povezave v zaledju in celotna veriga prilagojeni novi tehnologiji, ki bo tako lahko pokazala vse svoje prednosti, kot so denimo nizke zakasnitve.

Letos bodo zgradili zgolj 16 tisoč novih optičnih priključkov, s čimer se število že nekaj let korenito zmanjšuje in je le še na približno tretjini nekdanjega. Košak za to, poleg logične poti »Začneš z veliko in postopno zmanjšuješ,« krivi tudi regulatorno okolje, saj po njegovih besedah ni drugega operaterja v Evropi s podobnim tržnim deležem (le malo višjim od konkurence, op. p.), ki bi mu regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, nalagal toliko obveznosti. Vseeno napoveduje nov zagon pri gradnji optike v prihodnjem letu. Po njegovem mnenju so optična vlakna do kakšnega novega odkritja še vedno tehnologija prihodnosti, mobilne povezave pa bodo optiko zgolj dopolnjevale, saj se potrebe uporabnikov nenehno povečujejo.

Na vprašanje, kakšne nove storitve nameravajo uvesti prihodnje leto in kako je z izkoriščanjem omrežja 5G za ponujanje nadomestka za fiksni dostop, je podpredsednik uprave Boštjan Škufca Zaveršek odgovoril, da slednjega že nudijo, vendar ne na način kot konkurenca, ki ga vidi kot tehnologijo. »Naša logika je drugačna, želimo tržiti storitve, ne tehnologije.« Drugače povedano, »trojčka« prek 5G ponudijo tistemu, kjer fiksna infrastruktura ni ustrezna, mobilna pa je. Glede novih storitev pa je Škufca Zaveršek dejal, da želijo biti ves čas relevantni z vsebino in da se ne nameravajo več spuščati v kakšne cenovne vojne.

Naslovna fotografija: Od leve proti desni sedijo Vesna Prodnik, Boštjan Škufca Zaveršek, Boštjan Košak in članica uprave Irma Gubanec.

The post Telekom Slovenije še naprej stavi na optiko appeared first on Tehnozvezdje.

V omenjenem operaterju so letos pospešili gradnjo omrežja pete generacije in tako v pokrivanju dohiteli ter verjetno prehiteli Telekom Slovenije – ta večje aktivnosti glede 5G načrtuje za prihodnje leto – in tudi Telemach. Zdaj ga ponujajo v 64 krajih, za doseganje najnovejših desetih odstotnih točk pokritosti so med drugimi kraji omrežje vzpostavili v Murski Soboti, v Slovenski Bistrici, Velenju, Žalcu, Krškem, Novem mestu in na Ptuju. Zemljevid pokritosti omrežja 5G pri A1 Slovenija je dostopen na tej povezavi, celoten seznam krajev pa je v tabeli:

Do konca leta nameravajo v omenjenem operaterju doseči 60-odstotno pokritost, kar glede na zdajšnjo dinamiko ne bi smelo biti pretežko, res pa je, da se odstotki precej počasneje višajo, ko gre gradnja v manjše kraje in na podeželje.

Za uporabo je treba imeti telefon, ki podpira tehnologijo 5G in ustrezna frekvenčna območja (700 MHz in 3500 – 3600 MHz), slednje velja za vse telefone s pripisom 5G, kupljene v Evropi, in kartico uSIM, te pa so tudi v obtoku že več kot deset let, vse od začetka omrežja LTE oz. 4G. Naročniški paketi MIO in Vajb nimajo omejitve hitrosti do določene mesečne količine (10, 100 ali 500 GB pri MIO in 30 ali 200 GB pri Vajb), tako je mogoče preizkušati, koliko omogoča peta generacija, seveda je hitrost še vedno zelo odvisna od moči signala in zasedenosti omrežja.

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post A1 Slovenija na 50-odstotni pokritosti omrežja 5G appeared first on Tehnozvezdje.

Posodobitev operacijskega sistema iOS na različico 15.2 je na voljo od sinoči, z njo pa lahko uporabniki telefonov iz serij iPhone 12 – s to je Apple v strojno opremo dodal modem za 5G in ustrezne antene – in iPhone 13 s karticami SIM operaterja A1 Slovenija vključijo povezovanje v omrežja 5G. V domačem omrežju in tistih, s katerimi ima omenjeno podjetje že sklenjene pogodbe o gostovanju tudi za peto generacijo.

Tako se z najnovejšo mobilno tehnologijo lahko, kjer je signal, povezuje osmerica modelov iPhone. Približno toliko je tudi uradno podprtih androidnih telefonov, znamk Samsung in Xiaomi, vendar smo se v 5G pri tem operaterju že povezali tudi še s kakšnim drugim androidnim modelom. Slednji namreč v nastavitvah omogočajo izbiro te tehnologije, če njihova strojna oprema omogoča priklop v 5G.

Že pomladi je Apple »odobril« omrežje 5G Telekoma Slovenije, ki ga je kot prvi operater v Sloveniji vzpostavil lani poleti oz. jeseni. Telemachovega, kolikor nam je znano, za zdaj še ni na seznamu podprtih v sistemi iOS.

Pri A1 je ta čas omrežje pete generacije na voljo v štirih mestih – Ljubljani, Mariboru, Celju in Kranju. Drugam ga bo ta operater širil prihodnje leto in do konca 2022 napoveduje 60-odstotno pokritost prebivalstva.

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Uporabniki A1 se zdaj lahko v 5G povežejo tudi z iPhoni appeared first on Tehnozvezdje.

A1 je septembra štartal z omrežjem pete generacije v Ljubljani, Celju in Mariboru. Hkrati je napovedal precejšnje povečanje pokrivanja do konca leta, kajti na začetku so signal dejanski imeli zgolj določeni predeli v omenjenih treh mestih. Te nadgradnje so zdaj po navedbah podjetja končane in zemljevid pokritosti obeta možnost povezovanja v 5G na bolj ali manj celotnih območjih vseh treh krajev. Omrežje pa so razširili še v Kranj, ki je prav tako po njihovih zagotovilih pokrit z zadosti baznimi postajami, da je signal po celotnem mestu, iz Ljubljane in Maribora se širi še na nekatere okoliške kraje, denimo Brezovico in Miklavž na dravskem polju.

Za pokrivanje mest v A1 uporabljajo frekvenčni pas 3500 – 3600 MHz, ki je za gosto poseljena področja tudi najbolj primeren, so ga pa operaterji pridobili šele na letošnji dražbi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve. Podeželja še ne pokriva noben operater, tako frekvenčni pas 700 MHz, ki je prav tako »nov«, še ni v uporabi, saj v mestih nima kakšnega smisla zaradi nizkih kapacitet. Pri A1 je mogoče ta čas dosegati hitrosti do 500 Mb/s v smeri proti uporabniku, z nekaj sreče še višje. Odtočne hitrosti so bistveno nižje, a še vedno višje kot pri tehnologiji LTE.    

V tujini se je prav tako ponekod že mogoče povezati v 5G, kar telefon stori samodejno, razen če ima uporabnik nastavljena zgolj omrežja LTE in starejša. A1 je omogočil gostovanje 5G operaterjih A1 Avstrija, A1 Bolgarija in Telia (Norveška, Švedska, Finska, Estonija, Danska in Litva). Velja tudi obratno, saj lahko naročniki teh operaterjev gostujejo v omrežju 5G A1 Slovenija. Kot dodajajo, se dogovarjajo »še z mnogimi drugimi operaterji.«

A1 bo glede na preizkusno (»beta«) različico operacijskega sistema iOS 15.2 kmalu vključen med podprte operaterje, katerih uporabniki se lahko z Applovimi napravami povezujejo v omrežja pete generacije. Posodobitev iOS-a, ki bo to prinesla vsem ostalih, ne zgolj »razvijalcem«, bi lahko izšla še ta mesec, zagotovo pa v decembru. Telekom Slovenije se je kot prvi podprt slovenski operater v Applov sistem prebil že pred časom.   

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post A1 razširil 5G v Kranj in kompletno pokril prva tri mesta appeared first on Tehnozvezdje.

Omenjeni operater je naročnikom uporabo omrežja 5G za zdaj omogočil na območju Ljubljane, Maribora in Celja. Povezovanje s tehnologijo pete generacije je na voljo vsem uporabnikom z ustreznimi telefoni brez dodatne aktivacije in brezplačno. Kdor torej ima telefon s podporo za 5G, ima v nastavitvah vključeno povezovanje v ta omrežja in je na pravi lokaciji, bi se mu morala naprava samodejno priključiti in na zaslonu izpisati ustrezno kratico.

»Z novo tehnologijo gradimo brezžično ustreznico optiki, ki bo našim uporabnikom zagotavljala zanesljiv internet z gigabitnimi hitrostmi. S tem želimo še dodatno utrditi vodilno pozicijo internetnega ponudnika, saj prek našega omrežja preteče 46 odstotkov vsega mobilnega internetnega prometa v Sloveniji,« je v pripravljeni izjavi poudaril predsednik uprave A1 Slovenija in A1 Srbija Dejan Turk.

Pokritje prvih treh mest je po njegovih besedah zgolj začetek razvoja omrežja 5G. Z njim namreč nameravajo do konca prihodnjega leta pokril vsaj 60 odstotkov prebivalstva. Pri čemer lahko dodamo, da gre do tretjine dokaj hitro in tudi polovice ni tako težko doseči, potem pa nabiranje dodatnih odstotkov postane dokaj težavno.

V Ljubljani, Celju in Mariboru je mogoče podatke prenašati s hitrostmi do 1000/100 megabitov na sekundo. Taka hitrost bo uporabnikom na voljo vsaj do konca leta, kasneje bo morda treba za višjo, kot jo bo »vseboval« naročniški paket, doplačati. Kot rečeno, pa za samo povezovanje v 5G ni treba doplačati. Telemach sicer na tej tehnologiji za zdaj ne omejuje hitrosti, Telekom Slovenije pa ponuja največ 450/100 Mb/s. Pri peti generaciji je pomembna tudi hitrejša odzivnost omrežja (krajša zakasnitev), ki jo v A1 prav tako obljubljajo.

Dobavitelj opreme, potrebne za zagon omrežja, je pri A1 finsko podjetje Nokia. To je že tradicionalno glavni opremljevalec tega operaterja in nasploh skupine A1 Telekom Austria. Pred kratkim pa je podpisalo tudi pogodbo o prenovi jedrnega omrežja v Telemachu oz. mobilnih operaterjih skupine United. Tehnološki opremljevalec Telekoma Slovenije je že tradicionalno švedski Ericsson.

The post Zdaj še A1 z omrežjem 5G v treh mestih appeared first on Tehnozvezdje.

Sočasno s Telemachom je torej tudi vodilni operater začel uporabljati spekter, ki je najbolj primeren za omrežja pete generacije. Telekom Slovenije je na dražbi pridobil 140-megaherčni pas med 3420 in 3560 MHz (Telemach prav tako 140 MHz med 3560 in 3700 MHz, A1, ki za zdaj še ni objavil začetka uporabe tega dela spektra, pa 100 MHz med 3700 in 3800 MHz). Ti frekvenčni pasovi so dovolj široki, da omogočajo velike kapacitete. Z drugimi besedami to pomeni, da ima veliko uporabnikov naenkrat visoke hitrosti. Tu je tudi mogoče dosegati precej hitrejši prenos podatkov. Takole pravijo v Telekomu:

S pridobitvijo dodatnih frekvenčnih pasov in razvojem omrežja 5G bodo v njem možne hitrosti do 2 Gbit/s, znatno krajši bodo odzivni časi, uporabnikom bodo na voljo nove storitve na vse bolj napredni terminalni opremi. Bistveno večje bodo tudi hitrosti prenosa v smeri od uporabnika proti omrežju, kar je vse bolj pomembno predvsem zaradi razvoja video storitev.

Preberi še

Audi e-tron GT je lahko udoben potovalnik, lahko pa prava zverina (#video)

Gigabitnih hitrosti ta operater, čeprav jih bazne postaje omogočajo, sicer komercialno še ne ponuja. Kot smo pisali, je z junijem vsem uporabnikom omogočil povezovanje v omrežje 5G, storitev kot taka ni več plačljiva. Je pa hitrost prenašanja podatkov »omejena« s tem, kakor je določena v naročniškem paketu. Ali pa jo naročnik poveča z opcijo, ki je prej sploh omogočala 5G zunaj paketa Naj 5G. S to opcijo, imenovano Hitri internet 4G/5G si zagotovi 450/100 Mb/s v idealnih razmerah. V Telekomu na naše vprašanje odgovarjajo, da za zdaj ne nameravajo ponuditi višje hitrosti. Seveda je mesečna kvota prav tako stvar naročniškega paketa. Po pričakovanjih se samo storitev vključi s poslanim sms-om s ključno besedo 5G na številko 1918 ali v aplikaciji oz. portalu Moj Telekom.

Telekom omrežje pete generacije ponuja 30 let po vzpostavitvi prvega omrežja mobilne telefonije v Sloveniji. To je bila še analogna tehnologija NMT, ki je zahtevala velike in pregrešno drage telefone, v bistvu bolj škatle s slušalkami. Pet let kasneje je prišla digitalna druga generacija, GSM, in od takrat ni bilo nič več tako kot prej.

• KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Telekom nadgrajuje 5G v Ljubljani, vzpostavlja ga še na Bledu in na Brdu pri Kranju appeared first on Tehnozvezdje.

Kot je znano, je Telemach na nedavni dražbi dražbi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pridobil frekvence v več frekvenčnih pasovih in zanje odštel 51,6 milijonov evrov, s čimer je obseg spektra v uporabi povečal za 3,5-krat. V minulih dneh je Akos četverici operaterjev izdal odločbe, v Telemachu pa takoj vzpostavljajo omrežje na frekvenčnem pasu 3500 MHz. To v kombinaciji z drugimi po njihovih besedah omogoča hitrosti nad 1 Gbs/s.

»Z dražbo smo zelo zadovoljni, saj smo pridobili vse želene frekvence. Gre za investicijo v zagotavljanje kakovosti in zmogljivosti našega mobilnega omrežja, s pridobljenimi frekvencami pa ustvarjamo prostor za dodatno izboljšanje mobilnih storitev,« je v pripravljeni izjavi poudaril Adrian Ježina, predsednik poslovodstva Telemacha.

Telemach je tehnologijo 5G testiral že prej, a je za njej komercialni zakon potreboval dodatne frekvence. Edini od slovenskih operaterjev, ki je že na »prejšnjem« spektru iz obstoječimi baznimi postajami lahko našel prostor za 5G, je bil Telekom Slovenije, ki temu namenil frekvenčni pas 2600 MHz, in pokril približno tretjino prebivalstva. V Telemachu so se za začetek osredotočili na, kot pravijo, najbolj frekventni območji Ljubljane – mestno središče in območje BTC. Uporabnikom obljubljajo »pravo 5G uporabniško izkušnjo.«

Storitev je na voljo vsem naročnikom z ustreznimi telefoni in je do nadaljnjega zastonj, za uporabo pa je treba poslati sms s ključno besedo 5G na številko 7070. (Od jutri naprej, kajti danes sistem te ključne besede še ne prepozna.) Hitrosti, vključene v paket, v podjetju niso navedli, bomo pa vsekakor zadevo preizkusili ob prvi priložnosti.

V Telemachu še napovedujejo, da se bodo usmerili tudi na druga večja slovenska mesta in da bodo do konca leta 2025 pa izpolnjevali vse zahteve javnega razpisa. »Dolgo časa smo pripravljali omrežje na mobilno tehnologijo 5G in zdaj smo tu. Prehod na to tehnologijo nam bo omogočil nadaljnjo rast in s tem krepitev moči na slovenskem trgu,« je še povedal Ježina. Po njegovih besedah bodo v podjetju v prihodnjih letih v tehnologiji 4G in 5G vložili več kot 100 milijonov evrov.

• KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Telemach vklaplja »pravi« 5G v centru Ljubljane in BTC-ju appeared first on Tehnozvezdje.