Telekom Slovenije še naprej stavi na optiko
Matjaž Ropret 9. novembra 2023 ob 06:29

Nova uprava vodilnega slovenskega telekomunikacijskega operaterja ni več tako zelo nova, saj v popolni zasedbi deluje že eno leto, predsednik Boštjan Košak je na položaju še nekoliko dlje. V tem času so po njegovih besedah predvsem delali na obračanju nekaterih trendov, kot je dolgotrajno padanje tržnih deležev, in na novi strategiji podjetja. Po daljšem zastoju zdaj intenzivno delajo na širitvi omrežja 5G, medtem ko naj bi gradnja optičnega omrežja nov pospešek znova dobila prihodnje leto.

»Padanje tržnih deležev v vseh segmentih je bilo sicer počasno, vendar konstantno, ta trend nam je uspelo obrniti,« je izpostavil Košak, ki je pred leti vodil alternativnega operaterja Amis, nato pa je bil po integraciji slednjega v A1 Slovenija nekaj časa izvršni direktor v tem podjetju. Tudi zdajšnje rasti tržnih deležev niso velike, med pol odstotka in odstotkom v Sloveniji ter štiri odstotke na Kosovu, kjer ima Telekom Slovenije v lasti operaterja Ipko. Na širokopasovnem trgu se v Sloveniji bližajo številki 200 tisoč naročnikov in tu so najbolj ponosni na platformo Neo. Ta je zdaj stara pet let, vendar jo neprestano nadgrajujejo, najkasneje decembra pa bodo vsi naročniki na televizijo izključno uporabniki Nea, saj Telekom prejšnje sprejemnike (»boxe«) ukinja. Letos so začeli obljubljati takojšnji priklop novih uporabnikov in tudi vračilo denarja tistim, ki s storitvami ne bi bili zadovoljni.

Prihodki so v primerjavi z lani zrasli za sedem odstotkov, Košak zatrjuje, da ne zgolj zaradi dvigovanja cen, do konca leta naj bi znašali 699 milijonov evrov na ravni skupine. Načrt za prihodnje leto je 717,4 milijonov prihodkov. Čisti dobiček je zrasel za dva odstotka na skoraj 40 milijonov evrov, ob koncu leta bo znašal 38 milijonov brez »enkratnih« dogodkov, kot so bile avgustovske poplave, bi bil v primerjavi z lani večji za 37 odstotkov, za prihodnje leto pa načrtujejo povečanje na 43,2 milijona evrov.

Telekom Slovenije je prvi vzpostavil mobilno omrežje pete generacije, toda kasneje sta iniciativo prevzela najprej Telemach, ki se je pretežno osredotočil na mesta in visoke frekvence ter posledično doseganje visokih hitrosti, in A1, ki z nizkimi frekvencami intenzivno pokriva podeželje. V vodilnem operaterju so leto začeli s približno 40-odstotno pokritostjo prebivalstva, do konca leta naj bi dosegli 60-odstotno, s čimer bodo še vedno zaostajali za enim od konkurentov. Toda članica uprave Vesna Prodnik zaradi tega ni zaskrbljena. Napoveduje, da bodo 99-odstotno pokritost, ki jim jo nalaga odločba o uporabi frekvenc, dosegli pred predvidenim rokom konec l. 2025. In hkrati zatrjuje, da je bil zastoj tudi po eni strani koristen, saj je vmes oprema postala bolj izpopolnjenja, imeli pa so tudi čas nadgrajevati jedrno omrežje in dostopovno omrežje četrte generacije. »Dobro optimiziran LTE je lahko boljši od neoptimiziranega 5G,« je poudarila. Napovedala je tudi, da bodo prihodnje leto prešli na samostojno omrežje 5G (angl. Standalone), torej bodo tudi povezave v zaledju in celotna veriga prilagojeni novi tehnologiji, ki bo tako lahko pokazala vse svoje prednosti, kot so denimo nizke zakasnitve.

Letos bodo zgradili zgolj 16 tisoč novih optičnih priključkov, s čimer se število že nekaj let korenito zmanjšuje in je le še na približno tretjini nekdanjega. Košak za to, poleg logične poti »Začneš z veliko in postopno zmanjšuješ,« krivi tudi regulatorno okolje, saj po njegovih besedah ni drugega operaterja v Evropi s podobnim tržnim deležem (le malo višjim od konkurence, op. p.), ki bi mu regulator, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, nalagal toliko obveznosti. Vseeno napoveduje nov zagon pri gradnji optike v prihodnjem letu. Po njegovem mnenju so optična vlakna do kakšnega novega odkritja še vedno tehnologija prihodnosti, mobilne povezave pa bodo optiko zgolj dopolnjevale, saj se potrebe uporabnikov nenehno povečujejo.

Na vprašanje, kakšne nove storitve nameravajo uvesti prihodnje leto in kako je z izkoriščanjem omrežja 5G za ponujanje nadomestka za fiksni dostop, je podpredsednik uprave Boštjan Škufca Zaveršek odgovoril, da slednjega že nudijo, vendar ne na način kot konkurenca, ki ga vidi kot tehnologijo. »Naša logika je drugačna, želimo tržiti storitve, ne tehnologije.« Drugače povedano, »trojčka« prek 5G ponudijo tistemu, kjer fiksna infrastruktura ni ustrezna, mobilna pa je. Glede novih storitev pa je Škufca Zaveršek dejal, da želijo biti ves čas relevantni z vsebino in da se ne nameravajo več spuščati v kakšne cenovne vojne.

Naslovna fotografija: Od leve proti desni sedijo Vesna Prodnik, Boštjan Škufca Zaveršek, Boštjan Košak in članica uprave Irma Gubanec.

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja