Frekvence za 5G razdeljene: Akos, A1, Telekom in Telemach so z izidom dražbe lahko zadovoljni, T-2 najbrž ne
Matjaž Ropret 17. aprila 2021 ob 06:09

Od minule srede do včeraj je potekala dražba frekvenc za mobilno telefonijo, ki jih bodo operaterji v praksi večinoma uporabljali za tehnologijo 5G. Državi bo prinesla nekaj več kot 164 milijonov evrov, največ spektra sta pridobila A1 in Telekom Slovenije, malenkost manj Telemach, le peščico pa T-2.

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) je na večfrekvečni dražbi, drugi tovrstni doslej, ponudila frekvenčne pasove 700, 1500, 2100, 2300 in 3600 MHz ter še t. i. milimetrske valove 26 GHz. Operaterji so kupili ves razpoložljivi spekter, natančna vrednost, ki bo kapnila v državni proračun, je 164.236.603 evrov. To je 2,37-krat več od seštevka izklicnih cen po posameznih »lotih«, ki je znašal 69 milijonov evrov. Operaterji morajo frekvence plačati v 15 dneh, do začetka junija pa naj bi dobili odločbe o dodelitvi posameznih frekvenčnih pasov. Vsi so v osnovi namenjeni mobilni telefoniji, vendar tehnološko nevtralni (torej se lahko operaterji poljubno odločajo za tehnologije 5G in starejše), večino bo mogoče začeti uporabljati takoj, le pas 2100 MHz od 22. septembra, ko se iztečejo prejšnje odločbe iz l. 2006, in pas 2300 MHz z začetkom prihodnjega leta.

Način draženja je bil tokrat nekoliko manj kompleksen kot prejšnjič, saj se je Akos odločil za drugačno vrsto dražbe (eSMRA), kar se je po besedah direktorice Tanje Muhe izkazalo za dobro odločitev. Muha je ocenila, da je agencija izpolnila tri glavne cilje, ki si jih je zadala – omogočiti učinkoviti izrabo frekvenčnega spektra, ohraniti konkurenco med ponudniki in frekvence prodati po tržni ceni. Glede na to, da po dražbi ni ostalo nič nezasedenega spektra, da je bila cena bistveno višja od izklicne in pravzaprav enaka kot na razvpiti prejšnji dražbi (ki so ji mnogi očitali preveliko zahtevnost in navijanje cen) in da so iz postopka trije operaterji izšli z zelo podobnim izhodiščem za ponujanje storitev, bi se tej oceni dalo pritrditi.

Operaterji so si sicer frekvence, ki so bile na voljo, razdelili takole:

Telekom Slovenije in Telemach bosta resda plačala skoraj enako ceno, toda prvi bo zanjo dobil več spektra. To je specifika dražbe, kjer je treba določene lote tudi malce preplačati, da jih dobiš. Kar še toliko bolj dokazuje primer A1, ki bo plačal deset milijonov evrov manj od omenjenih dveh, a je dobil le malo manj spektra v pasovih 3600 MHz ter 700 MHz (kjer je tudi Telemach dobil manj od Telekoma). Najbolj pa bo svoje frekvence preplačal T-2, saj je dobil le en lot v pasu 2100 MHz ter enega v pasu 2300 MHz, kar je lahko posledica napačne strategije med draženjem. Ob upoštevanju tega, kar bo septembra izgubil, bo teh 60 MHz tudi celoten spekter, ki ga bo premogel. Veliko vprašanje je, kakšne storitve se da s tem ponujati. Telemach bo imel (brez upoštevanja 26 GHz) skupno 310 MHz, A1 400 MHz in Telekom Slovenije 435 MHz.

Če malce poenostavimo, morajo operaterji do konca leta s signalom pokriti vsaj 75 odstotkov prebivalcev enega večjega mesta. Vsi bi torej, spet poenostavljeno, kajti frekvence so tehnološko nevtralne, morali še letos ponujati storitve 5G. Kar večina tudi napoveduje, vendar še ne govori o konkretnih načrtih.

Naroči se na redna vsakotedenska e-poštna obvestila o novih prispevkih na naši strani.

V Telekomu Slovenije, ki za zdaj edini ponuja 5G v Sloveniji (na frekvenčnem pasu 2600 MHz), so izrazili zadovoljstvo nad zaključkom in razpletom dražbe. »V postopku dražbe smo pridobili ves potreben in načrtovan frekvenčni spekter, s katerim bomo tako zasebnim uporabnikom in podjetjem kot operaterjem, ki gostujejo v našem omrežju, tudi v prihodnje zagotavljali storitve. Nadgradili bomo naše obstoječe omrežje 5G, ki smo ga vzpostavili oktobra lani, in s katerim pokrivamo prek 32 odstotkov prebivalstva.«

V A1 so prav tako poudarili, da so dobili to, po kar so prišli. »Za nami je še ena uspešna dražba, pridobili smo vse frekvence, ki smo jih želeli. Slovenski operaterji smo v primerjavi s konkurenti iz tujine s frekvencami tudi sicer zelo dobro opremljeni. Zato ni bojazni, da bi Slovenija zaostajala v razvoju telekomunikacijskih storitev. V A1 Slovenija bomo že v prihodnjih mesecih začeli z uvajanjem tehnologije 5G, njene prednosti bo v prvi fazi spoznala predvsem industrija. Z dražbo pa smo povečali tudi kapacitete za nadaljevanje strategije pokrivanja ruralnih območij s hitrim širokopasovnim internetom,« je v pripravljeni izjavi poudaril predsednik uprave Dejan Turk.

T-2 in Telemach za zdaj svoje uspešnosti na dražbi še nista komentirala.  

Avtor Matjaž Ropret
mm
Matjaž že več kot desetletje in pol novinarsko pokriva tehnološki svet. Najprej na Radiu Slovenija, nato je na Delu od začetka leta 2009 do jeseni 2016 urejal redno tedensko prilogo Infoteh in pripadajočo rubriko na spletni strani. Zdaj je urednik Tehnozvezdja in hkrati glavni avtor na tej strani. Uporablja tiste naprave, ki se mu zdijo tehnološko dovolj napredne, uporabne in narejene z vsaj nekaj sloga, ne glede na znamko, operacijski sistem, platformo in ostale religiozne razloge.
Matjaž Ropret - prispevki
3 komentarji
  • Kaj pa to pomeni za uporabnike ?

    Pa še malo offtopic.
    Veš mogoče če se obetajo slovenskemu DVB-T boljši časi ?

    • Zagotovo še kakšno delujoče omrežje 5G in pripadajočo storitev še letos. In končno bi z dodatnimi kapacitetami lahko ta tehnologija pokazala, kakšne hitrosti in zakasnitve (če bodo operaterji ustrezno prilagodili tudi jedrno omrežje) so možne, ker zdaj ni veliko razlike v primerjavi s 4G+.

      Glede dvb-t pa mislim, da je v Sloveniji pretežno pokopan. Ne vidim kakšnih indicev, da bi ga kdo poskušal obuditi nazaj. Tudi verjetno ekonomsko ne bi bil smiseln tak poskus.

      • Ali je ekonomsko smiseln ali pa ne je vse odvisno od tega kaj bi ponujali in za kakšno ceno.
        Kot vedno je pa vse odvisno od operaterjev.
        Je pa zanimivo, da še nič ni prišlo do tebe ali pa je že prišlo kaj do tebe samo še to ni za javnost.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.