Nismo prvič postavljeni pred dilemo, ali se letos sploh splača kupiti nov prenosnik, še posebej, če s starim ni prav nič narobe. Ko se zedinimo glede videza in zmogljivosti, so naslednji koraki odvisni predvsem od cene. Če je ta višja za dvajset ali celo več odstotkov, kar se letos vse glasneje napoveduje, bleščeče novosti hitro izgubijo svoj čar. Zaradi uresničitve te »grožnje« bo iskanje čim boljših popustov postalo izrazitejši nacionalni šport.

Za zdaj nič ne kaže, da bi težave tekmecev z agresivnejšo cenovno politiko v svoj prid izkoristil Qualcomm, ki predstavlja drugo generacijo procesorjev za osebne računalnike Snapdragon X2. Dolga življenjska doba baterije, za večino uporabnikov več kot dovolj zmogljivosti in postopna odprava težav z združljivostjo programske opreme bi mu sicer lahko dali nekaj vetra v jadra, a se zdi, da trg ostaja previden. Večina proizvajalcev še vedno stavi na preverjeno kombinacijo Intela in Nvidie, zlasti v višjih cenovnih razredih.

Tega seveda ni zaznati na sejmu CES. Po videnem bi lahko sklepali, da na trgu prenosnih računalnikov ni nikakršnih pretresov. Dell je pogoltnil kanček pelina in vrnil blagovno znamko XPS, a hkrati ohranil lansko poenotenje imen, ki si ga je precej očitno izposodil pri Applu. Res je, da letos ni opaziti modelov »Pro Max«, temveč zgolj osnovne in profesionalne različice, ki so praviloma opremljene z novimi procesorji Core Ultra Panther Lake in zasloni OLED višjih ločljivosti.

Ponovno smo priča tekmovanju, kdo ima tanjšega in lažjega v posameznih velikostnih razredih, kdo si upa vgraditi kaj novega, na primer Acerjev poskus s sledilno ploščico, po kateri je mogoče pisati z elektronskim pisalom, kateri prenosnik je za odtenek zmogljivejši, in podobnimi »sladkorčki«, s katerimi nas želijo prepričati, da je prav njihov izdelek najboljša izbira. MSI je pri tem precej sistematično prenovil družine, ki zdaj stavijo na daljšo avtonomijo, tanjša ohišja in poudarjanje lokalne umetne inteligence, a brez pretiranih presežkov, ki bi upravičili višje cene.

Pri tem ves čas pozabljamo, da bi se morali odločati predvsem in najprej z denarnico. O tem na CES-u seveda ni govora. Gre za prikaz najboljšega, kar so proizvajalci sposobni ponuditi, in za izdelke, ki so v vseh pogledih atraktivni, s poudarkom na gejmerskih modelih. Ti se očitno še vedno najlažje prodajajo, ne da bi se kupci pretirano obregnili ob ceno. MSI je tako razširil gejmerske družine z grafiko RTX 5080 in 5090 ter novejšimi procesorji Intel, LG pa je predstavil Gram Pro, ki kljub namenski grafiki ostaja presenetljivo lahek.

Da je HP v ime družine gejmerskih izdelkov dodal oznako HyperX, verjetno ni novica, ki bi koga posebej vznemirila. A ko nimaš boljše karte v rokavu, pride prav vse, kar lahko obesiš na velik zvon. Veliko več pozornosti je po mojem mnenju upravičeno pritegnil Asus, ki poleg osveženih Zephyrus G14 in G16 še naprej verjame v zasnovo dvojnega zaslona. Zephyrus Duo ima zdaj dva enako velika, 16-palčna 120-herčna zaslona OLED, nameščena enega nad drugim, ter normalno veliko tipkovnico, katere površino je pri prejšnjem modelu odžiral drugi zaslon. Ne gre za popolno novost, saj je zelo podoben Asusovemu ZenBooku Duo, le da so komponente prilagojene igranju zahtevnih iger. Temu primerno v njem najdemo Intelov procesor Panther Lake in grafično kartico RTX 5090. Cena še ni znana, a stavim, da ne bo ravno nizka.

Za razliko od Zephyrusa, ki je doživel temeljitejšo prenovo, tega ne morem reči za 14-palčni ZenBook Duo. Ohišje je iz lažjega materiala in vodoravna vrzel, kjer se stikata zaslona, je opazno tanjša. S čimer je, če malce »poškiliš« na eno oko, dosežen občutek, da je pred tabo en zaslon. 144-herčna zaslona OLED sta svetlejša, medtem ko nova generacija procesorjev Intel in baterija z večjo kapaciteto jamčita daljšo avtonomijo v primerjavi s predhodnikom.

Bolj zanimiva in pomembna, posebej če bo sledila agresivna cenovna politika, je najava 16-palčnega ZenBooka A16. Pravzaprav gre za povečanje lani predstavljenega modela A14 s prednostmi in slabostmi, ki jih prinašajo procesorji Snapdragon. Kajpada bomo letos priča njihovi drugi generaciji. Qualcomm tokrat ni rekel ničesar o morebitnih cenejših procesorjih oziroma iskanju načinov, kako cene tovrstnih prenosnikov spustiti pod tisoč evrov. Hkrati je Asus pokazal še 13,3-palčni prenosnik ProArt s procesorjem AMD Ryzen AI Max+, ki so ga zasnovali v španoviji z GoProjem, ter poslovni prenosnik ExpertBook Ultra z nadvse svetlim tandemskim 14-palčnim zaslonom OLED.

Kajpada je svoje novosti prikazal tudi Lenovo. V oči mi je padla besedna zveza o pametnejši umetni inteligenci, karkoli naj bi to že pomenilo. V ozadju se, kot pri vseh drugih proizvajalcih, skrivajo z novimi procesorji »nežno« nadgrajeni njihovi prenosniki!

The post CES 2026: Prenovljeni prenosniki v luči »podražitev« appeared first on Tehnozvezdje.

Da delaš dobre prenosne računalnike, še ni jamstvo, da so enako dobri električni skiroji. Že res, da je električna mobilnost skoraj že zapovedana in so skiroji našli mesto v zbirki osebnih prevoznikov, to še ne pomeni, da je dober čisto vsak. Priznam. ES serije 3 ima nekaj dobrih rešitev, toda v mestih, kjer ceste niso poravnane z vodno tehtnico in površine niso zglajene kot steklo, se hitro pokažejo slabe plati polnih gum in omejitve motorja.

Skiro je poživitev v svetu prevlade Xiaomijevih prevoznikov. Pristaja mu črna barva rahlo okrašena z zelenimi elementi. Poleg robustnega okvirja izstopa tečaj za zlaganje krmila navzdol, z varnostno zaponko. Na videz je dovolj trden, da iz njega med vožnjo čez nekaj časa ne bodo prihajali škripajoči zvoki in da bo drog s krmilom vedno tog, kajti nasprotno bi slabo vplivalo na varnost vožnje. Zasnova ne postreže s presenečenji. Motor je spredaj, na zadnjem kolesu je kolutna zavora, medtem ko so baterije pod stojno površino. Na njej je dovolj prostora za udobno vožnjo enega, dva se morata stisniti in najti mesto za noge. Nosilnost ravno tako ne izstopa, kar dodatno omejujejo sočasno vožnjo dveh.

Z gumami so pogosto križi in težave. Fajn je, če so napihnjene z zrakom, saj bolje blažijo. Sizifovo delo se pojavi tisti trenutek, ko guma poči. Menjava ni preprosta. Posebej sprednjega kolesa z motorjem. Torej so polne boljše. Ne nujno. Ker ne blažijo, čutiš še najmanjšo neravnino, in ker se površina hitreje obrablja, jih moraš ravno tako občasno zamenjati. Ko se spet soočiš s težavnim delom. Katerega je preverjeno najbolje prepustiti nekomu drugemu. To so razlogi, da sem bil presenečen nad Acerjevim izborom. Trde so. Tako zelo, da čutiš vsak povoženi kamenček, ki jih ravno ne primanjkuje na kolesarskih poteh in pločnikih. Ker nič ne blaži, se tresljaji neovirano prenesejo v noge in še posebej v roke. Prvih nekaj kilometrov ne moti. Nato začne. Drugače je, ako je podlaga vsaj približni poravnana in pometena. Ker ni nadležnega tresenja, ki ti drugače hitro poje živce, je vožnje zaradi razmeroma velikih in širokih gum dokaj udobna in varna.

Naslednja (velika) omejitev je moč motorja. Zgolj četrtina tisoč vatov, za kolikor sem enkrat dejal, da je optimalna moč skiroja za odrasle (in primerno težka) voznike. Po ravnem še gre razmeroma hitro in na poskok, a že najmanjši klanec uniči užitek. Z osemdesetimi kilogrami žive vage za krmilom, ni speljal kratkega, a strmejšega izvoza iz podhoda pod progo. Že res, da je vseeno, če greš takrat peš. A ne bi bilo treba, če bi bil motor močan še enkrat toliko.

Marsičesa ES 3 nima in za nekaterimi funkcijami ne mislim točiti solz. Kot sem večkrat dejal, ohranjevalnik hitrosti v mestih ni smiseln, zato ne moti, da ga nima. Kolikšna je povrnitev energije, ne vem. Po pravici povedano. Med rahlim upočasnjevanjem vožnje zavira motor, toda ko spustiš ročico za plin, skiro preprosto povedano »zajadra«. Nobenega upočasnjevanja z izjemno zračnega upora in trenja koles s podlago. Realno tudi to ne moti. Nemenjem je vožnji po ravnih podlagah, na kakšnih še noben električni skiro med zaviranjem pred semaforji ni izkazal omembe vredne povrnitve energije. Skiro ustreza vsem zakonskim zahtevam. Tako glede sijalk spredaj in zadaj, zadnja obenem kaže, kdaj voznik zavira, kot omejitve hitrosti in voznih načinov. Te so trije. Od vožnje s hitrostjo pešca do vožnje z največjo dovoljeno hitrostjo 25 kilometrov na uro.

Ostane še baterija. Kaj je z njo? Spet nič posebnega. Ne poka zaradi velikosti. Ni ji treba, saj švohnejši motor ne pokuri veliko. Uradne podatke bom raje pustil ob strani. Pri moji teži in načinu vožnje so bolj kot ne znanstvena fantastika. Večino časa sem dosegal domet okoli 15 kilometrov. Kar v resnici ni slabo, kot bi morda mislili ob upoštevanju značilnosti tega skiroja. Torej. Zaradi ne previsoke teže je popoln za prenašanje in obenem ne prevelik, da ga ne bi bilo mogoče prevažati v prtljažnem prostoru avtomobila srednjega razreda. Kot tak se mi zdi primeren za otroke, seveda ob upoštevanju zakonskih in starostnih omejitev ter kot osebni prevoznik za zadnjih nekaj kilometrov. Ko se z avtom pripelješ do parkirišča na obrobju mesta ali z vlakom v mesto ter s skirojem nadaljuješ do šole ali delovnega mesta. Za kaj več pa se mi realno ne zdi najbolj primeren.

HVALIMO:

• Lep videz in dobra izdelava
• Velik in dobro čitljiv zaslon
• Lahek in zložen dokaj majhen

GRAJAMO:

• Polne gume
• Premalo močan motor
• Ni aplikacije

The post KRATKI TEST Acer ES 3: Lep že je, a škoda, da je tako »švoh« appeared first on Tehnozvezdje.

V liniji Nitro so osvežitve za zdaj deležni (oz. je bodo pomladi, kajti takrat novinci pridejo v prodajo) samo večji modeli. Nitro 16 ima po novem nekoliko večji zaslon z razmerjem stranic 16:10, medtem kot Nitro 17 ostaja pri standardnem, nižjem razmerju 16:9. Vsi so dobili nove procesorje, bodisi Intelove Core 13. generacije, med njimi je tudi 24-jedrni i9, bodisi AMD Ryzen serije 7000, in nove grafične čipe Nvidia serije Geforce RTX 4000. Cene naj bi se začele nekje pri 1500 evrih, vsaj v državah, kjer uvozniki ne dodajo še nekaj stotakov k priporočenim zneskom.

Prenosnikov za domačo uporabo in delo ne ločijo več na Swift 1, 3 ali 5, temveč je osrednja, prestižna serija postala zgolj Swift (nadomešča Swift 5), nekoliko cenejši modeli sodijo v serijo Swift Go (prej v Swift 3), medtem ko so nekoliko zmogljivejši v liniji Swift X. Poglejmo jih malo podrobneje.

Swift 14

Temu prenosniku, ki tehta zgolj 1,2 kg, so malce dodelali dizajn in ima povsem aluminijasto ohišje ter stekleno sledilno ploščico. Pri zaslonih sta na voljo opciji s polno visoko ločljivostjo (prav tako v razmerju 16:10, kar pomeni 1920 x 1200) ali WQXGA (2560 x 1600), v obeh primerih z diagonalo 14 palcev. Kamero so izboljšali na ločljivost 1440p, poleg dveh priključkov Thunderbolt 4 (USB-C) je na voljo še HDMI 2.1. Procesorji so prav tako Intelove 13. generacije, celo različice H, ki že nudijo zelo spodobne zmogljivosti. Cene naj bi se začele pri nič kaj nizkih 1699 evrih, prenosnik pa naj bi bil na voljo že kmalu.

Swift Go 14 in 16

Ta linija ima dve velikosti, za različne vrste uporabnikov. V 14-palčni bo prenosnik tehtal malo manj kot 1,3 kg, v 16-palčni izvedbi pa 1,6 kg, kar je že vedno zelo lahko, čeprav ne tako ekstremno kot denimo pri modelu Swift Edge. Procesorji bodo Intelovi in pri 14-palčnem tudi AMD-jevi, zaslone pa bo mogoče izbrati tudi OLED-e z ločljivostjo 2,8K ali 3,2K ter 90-herčnim osveževanjem. Prav tako bodo vgrajeni priključki Thunderbolt 4 in HDMI 2.1 ter kamera 1440p, razlika pa bo v uporabljenih materialih za ohišje. Cene naj bi se pričele pri 999 evrih za manjši in 1099 evrih za večji model.

Swift X 14

Tudi tu bo na voljo zaslon OLED z ločljivostjo 2880 x 1800, vendar s kar 120-herčnim osveževanjem in 500 kandelami svetilnosti. Za sliko bo lahko skrbela ločena grafična »kartica« Geforce RTX 4050. Gre za prenosnik, ki bo najbolj nagovarjal različne kreativne posameznike. Zanj bo treba odšteti najmanj tisočaka in pol.

»Kolesarska« miza eKinekt

To je sobno kolo, ki so mu dodali še delovno mizico, nekaj priključkov USB, »dinamo« in možnost izbiranja med dvema položajema. Namesto klasične krmila ima to kolo mizico, ki je ravno dovolj velika za prenosnik, telefon in še kakšno malenkost, na njej pa sta tudi dva priključka USB-A in en USB-C. Ko uporabnik goni, hkrati proizvaja do 75 W električne energije, z njo pa lahko skozi omenjene priključke polni računalnik in druge naprave. Mizo je mogoče potegniti bolj nazaj in goniti v pokončnem položaju, ali pa jo potisniti naprej za bolj »športni« položaj, v katerem je bolj težko tipkati, mogoče pa se da »viseti« na kakšni video konferenci. Kolo naj bi v prodajo prišlo junija za okroglega tisočaka evrov.

The post Pri Acerju prenosniki za skoraj vse okuse in denarnice, pa še sobno kolo z delovno mizo appeared first on Tehnozvezdje.

Doslej med velikimi, izjemno lahkimi prenosniki praktično ni bilo alternativne možnosti kot LG Gram 16 (ali 17). Novi Acer Swift Edge je še za odtenek lažji, saj tehta 1,17 kg v primerjavi z 1,19 kg. Morda sicer malce na račun manjše baterije, ki ima 54 Wh kapacitete, medtem ko tista v LG-ju ponuja kar 80 Wh in obljublja več kot 20 ur delovanja. Pri Acerju je naj bi bilo avtonomije med osmimi in desetimi urami. Do določene mere jo znižuje tudi zaslon OLED z visoko ločljivostjo, a po drugi strani v prenosniku teče procesor AMD Ryzen serije 6000, ki je nedvomno energijsko prijaznejši od Intelovega i7 12. generacije v Gramu.

Pri zaslonu v Acerju res niso skoparili. OLED zagotavlja 100-odstotno pokritost barvnega spektra DCI-P3, 500 kandel najvišje svetilnosti dobro pripravljenost tudi na vsebine HDR, ločljivost 3840 x 2400 in razmerje stranic 16:10 pa osnovo za resno grafično in pisarniško delo.

Pri pomnilniku gre do vse do 32 GB delovnega in 1 TB diska NVMe. Ker je računalnik velik, četudi izjemno tanek z vsega 13 mm višine, je nabor priključkov skoraj celovit. Obsega namreč po dva vrste USB-C in USB-A, HDMI 2.1 in izhod za slušalke. Manjka zgolj čitalnik pomnilniških kartic. Od povezljivosti je na voljo Wi-Fi 6E in Bluetooth 5.2, za biometrično prijavo v sistem čitalnik prstnih odtisov in za video sestanke kamera s polno visoko razločljivostjo. Poleg procesorja je vgrajen še Microsoftov čip Pluton za dodatno strojno varovanje podatkov. Pri tovrstnih ultralahkih prenosnikih vedno obstaja možnost in verjetnost ne najbolj trdnega ohišja, toda kombinacija aluminija in magnezija bi morala dati dokaj solidno konstrukcijo.

Napovedana izhodiščna cena za evropske trge je 1499 evrov, ni pa povsem jasno, za kakšno konfiguracijo gre. Prav tako je verjetno zelo malo možnosti, da bomo to napravo kdaj ugledali v Sloveniji, toda realno je za zanimive prenosnike skoraj vedno treba pogledati v tuje spletne trgovine.

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Takega prenosnika se sploh ne bi branil appeared first on Tehnozvezdje.

Tudi Asusov pionir (z modelno oznako GA402) je letos doživel nekaj zelo dobrodošlih sprememb. Razmerje zaslona so mu povišali na 16:10 in tudi izboljšali odzivne čase, končno so vgradili kamero za video pogovore, platforma pa je tokrat povsem AMD-jeva, vključno z grafično kartico Radeon RX6800S ali Radeon RX6700S. Pri Acerju so se znova odločili za kombinacijo Intel – Nvidia, medtem ko denimo Razer Blade 14, še en tovrsten prenosnik, sicer bistveno dražji, nastopa z AMD-jevim procesorjem in grafiko Nvidia.

Osnovne formule pri Acerju niso spreminjali. Kot prejšnji Predator Triton 300 SE tudi letošnji tehta 1,7 kg in je debel manj kot 2 cm, zaslon ima diagonalo 14 palcev, vendar tudi tu zdaj z razmerjem stranic 16:10, kar omogoča bolj udobno delo v tistih premorih med igranjem (). Prejšnjič je Intelov procesor 11. generacije imel vsega štiri jedra in ni bil zares kos vsem igričarskim zahtevam. Tokrat je jeder s procesorji 12. generacije najmanj 12 (i5-12500H), lahko pa tudi 14 (i7-12700H) ali celo 20 (i9-12900H), seveda gre v vseh primerih za kombinacijo učinkovitih in zmogljivih, ki pa lahko delujejo tudi vsa hkrati. Izbira grafik se začne pri Geforce RTX 3050 Ti, ki jo bo večina verjetno preskočila, in konča pri solidni Geforce RTX 3060. Skupna moč gre nekje do 120W. Pomnilnika bo lahko do 32 GB in bo vrste DDR5, diska pa največ 1 TB.

Pri zaslonu bodo na voljo kar tri možnosti, najbolj zanimiv pa bo vsekakor OLED z ločljivostjo 2880 x 1800, 400 kandelami svetilnosti, polno pokritostjo barvnega spektra DCI-P3 in osveževanjem 90 Hz. Kdor bi vseeno rad hitrejše osveževanje, morda pri nižjih grafičnih podrobnostih, pa bo lahko izbral enega od LCD-jev s 165 herci. Svetlejši (500 kandel) in barvno boljši bo imel ločljivost 24560 x 1600, drugi (400 kandel) pa 1920 x 1200. Baterija bo imel spodobno kapaciteto 76 Wh, na voljo bo povezljivost Wi-Fi 6E, od priključkov pa poleg okroglega za polnjenje še Thunderbolt 4 (USB-C), dva USB-A, HDMI (2.1) in izhod za slušalke. Seveda ne manjka barvno osvetljena tipkovnica (s tremi območji), sicer pa je dizajn prenosnika dokaj zadržan in tako primeren še za koga, ne zgolj za igričarje. Izhodiščna cena naj bi znašala evrskega tisočaka in pol.

V Acerju so tokrat sicer pripravili tudi večjo izvedbo s 16-palčnim zaslonom, ki pa ne bo OLED, temveč 240- ali 165-herčni LCD, v prvem primeru QHD+ in v drugem FHD+. Izbira procesorjev bo zgolj i5 in i7, bo pa pri grafiki šlo do Gefroce RTX 2070 Ti. Baterija bo bistveno večja s kar 99,98 Wh, kar je povsem na zgornji meji dovoljenega za vnos na letalo. Pri disku bo tu še opcija 2 TB, morda se bo kdo razveselil tudi čitalnika kartic microSD. Ta prenosnik bo sicer z 2,4 kg mase verjetno manj zanimiv za prenašanje naokrog.

Fotografije: Acer

• 
  KRATKI TEST Honor Tab X8b: Za filme in otroke, na težkih nalogah pa si polomi zobe
• 
  Vsak korak šteje: Telekom Slovenije in Samsung z 10.000 evri podpore združenju Europa Donna Slovenija
• 
  PRVI VTIS (TEST) iPhone Duo: Zakaj Apple prodaja bučke, da guba ni opazna?
• 
  Spremembe so stalnica, ki jezijo le, dokler se jih ne privadiš!
• 
  Dvesto let po Korri se vse začne znova

The post Tak bi lahko bil sanjski igričarski prenosnik appeared first on Tehnozvezdje.

Na začetku so sicer predstavili štiri nove chromebooke (311, Spin 311, 314 in 315), ki po novem podpirajo glasovne ukaze prek Googlovega Pomočnika, ostajajo pa dokaj ceneni in ne ravno poželjivi prenosniki. Poleg tega operacijski sistem Chrome OS še vedno ni zares uspel nikjer drugje kot v ZDA, predvsem v tamkajšnjih šolah.

Nadaljevanje je bilo precej bolj razburljivo, saj so prikazali enega izmed svojih »najtanjših« in »najlažjih«, tokrat v segmentu 14-palčnih prenosnikov. Swift 5 tehta 990 g in je debel manj kot 15 mm (komaj, a vendarle). Narejen je delno iz magnezija, a vsej delno je tudi plastičen, predvsem pri zaslonu, ki je res tanek in dojemljiv za zvijanje. Kljub majhni masi in tankosti so poleg procesorja desete generacije Core uspeli vgraditi tudi ločeno grafično kartico (Nvidia Geforce MX250), priključek Thunderbolt 3 (za priklop hitrega diska ali še hitrejše zunanje grafične kartice), podporo za brezžična omrežja Wi-Fi 6 in baterijo, ki naj bi zagotavljala do 12 ur avtonomije. Pri običajnem delu z odprtim brskalnikom (z več zavihki) običajno lahko prepolovimo ta podatek in pridemo do realne številke, vendar šest ur še vedno ni slabo. Stvar podpira tudi glasovno upravljanje, razen pokrova (zaslona) pa se zdi narejena kar solidno in trdno, za razliko od podobnega Asusovega prenosnika, predstavljnega dve uri kasneje.

Acer je pred nekaj meseci vstopil v segment računalnikov za »profesionalne ustvarjalce«. Med te štejejo tiste, ki se resno ukvarjajo z videom, fotografijo, grafičnim oblikovanjem, arhitekturo in še čim, kar zahteva zmogljiv računalnik z zelo kvalitetnim zaslonom. Nekoč so taki profili uporabnikov kupovali »prenosne delovne postaje«, ki pa so bile večinoma neatraktivne in tudi pretirano drage. Novi val prenosnikov za tovrstne uporabnike je bolj simpatičen, tanjši in se osredotoča na bistvene zadeve, brez danes manj potrebnih lastnosti, kot so odlaganje na priključne postaje in še kaj. Prvim dvem izdelkom z oznako ConceptD (5 in 7) so se zdaj pridružili še novi.

Od teh novincev je za širši krog kupcev nedvomno najbolj zanimiv vstopni ConceptD 3. To je prenosnik s 15,6-palčnim zaslonom, delno aluminijast in težak približno dva kg, kar je še sprejemljivo za prenašanje naokrog. Procesor i7 je iz devete generacije, baterija naj bi ponujala do deset ur delovanja brez polnjenja, toda glavna lastnost je zaslon. Ta se ponaša s certifikatom Pantone in stoodstotnim barvnim spektrom dci, žal pa ne podpira dotikov. In če se računalnik kaže kot zelo primerna izbira za Youtuberje, fotografe, oblikovalce in še koga, ne bo pravi za tiste, ki veliko pišejo. Tipkovnica je namreč za daljše tipkanje neuporabna, saj so razmaki med tipkami premajhni, pa tudi višina tipk nad aluminijastimi pregradami je komaj zaznavna, zato uporabnik enostavno nima občutka, kje je kakšna črka ali znak. Škoda, ker bi bil brez te napake to res atraktiven izdelek, ki je še tudi kolikor toliko dostopen (od približno tisočaka in pol naprej).

Seveda na igričarje niso pozabili. Videli smo nov vstopni model zahtevnejšega razreda Predator Triton 300 (osnovni igričarski prenosniki padejo pod linijo Nitro). Ta je debel manj kot 2 cm, ponaša se z naprednim hlajenjem, zaslonom z osveževanjem 144 Hz in odzivnim časom 3 ms, poleg devete generacije procesorjev Core je vgrajena enaka grafika kot pri zgoraj omenjenem »ustvarjalnem« PC-ju. Toda Geforce GTX 1650 bi že morala biti dovolj za polno visoko ločljivost. Morda ne za 144 sličic na sekundo, a vsekakor za dovolj gladko premikanje. Tudi cena bo podobna kot pri zgornjem, tipkovnica pa bolj običajna, zato tudi tega modela ne bi odpisal za kakšno resno delo, četudi se njegov zaslon ne more pohvaliti z najboljšo barvno pravilnostjo.

Omembo si zasluži še projektor C250i, ki pa ga žal nismo videli v akciji, zgolj izključenega. Je sicer pokončen in prikazuje sliko v polni visoki ločljivosti, se z virom slike povezuje brezžično ter je v prostem času lahko zvočnik bluetooth. Toda glavna zanimivost je poleg peturnega delovanja na baterijo (»za dva celovečerna filma«) poljubno obračanje in tako projiciranje ležeče ali pokončne slike – projektor jo prilagaja samodejno – na kakršni koli površini. Lahko na steni, na stropu, na tleh, na poševnem šotoru, itd Žal ne vemo niti cene niti okvirnega prihoda na trg.

The post Acer za ustvarjalce ali za igričarje, končni učinek je zelo podoben (#VIDEO) appeared first on Tehnozvezdje.

Tretja generacija procesorjev Ryzen je osnovana na 7-nanometrskem proizvodnem procesu, ki so ga doslej uporabljali pretežno sistemi na čipu za mobilne naprave. Intel ima že nekaj let velike težave s prehodom s 14 nm na 10 nm razmaka med osnovnimi elementi na silicijevi rezini. Zmanjšanje je AMD-ju omogočilo dodatna jedra, saj jih najbolj zmogljiv predstavnik, Ryzen 9 3900X, premore ducat, naenkrat pa lahko obdeluje 24 programskih niti. Kar je, roko na srce, enako kot pri Intelovem core i9-9920X, od katerega pa naj bi bil AMD-jev novinec vsaj v enem od testov za 15 odstotkov hitrejši. Toda to so testi proizvajalcev, ki jih je treba jemati zelo z rezervo. Pomembno pa je, da bo ta procesor stal 500 evrov, za Intelovega pa je treba odšteti najmanj dvakrat toliko.

Celotna serija Ryzen tri tisoč bo tudi podpirala standard PCIe 4.0, ki prinaša skoraj polovično zvišanje hitrosti prenosa podatkov pri grafičnih karticah, diskih, omrežnih napravah in še čem. Jasno, če te kartice prav tako podpirajo novi standard. Podpirale ga bodo nove grafična kartice Radeon RX 5700, ki bodo osnovane na grafičnem procesorju RDNA, prav tako proizvedenim v 7-nanometrskem procesu. Primerjavo s karticami RTX 2070 in 2080 so na predstavitvi kajpak dajale vtis superiornosti. Julija, ko kartice prihajajo v prodajo, se bo to dalo bolje oceniti.

Tole so novi AMD-jevi procesorji. Zagotovo se bo družina s časoma še povečala.

Od konkretnih računalnikov je verjetno najbolj divje novosti prikazal domači Asus, ki praznuje 30. obletnico obstoja. Zagotovo najbolj izstopata prenosnika Zenbook Pro Duo in Zenbook Duo, ki imata oba po dva zaslona, klasičnega in še enega (imenovanega ScreenPad Plus) v spodnjem delu, nad tipkovnico, ki je pomaknjena proti sprednjemu delu. Medtem ko je sledilna ploščica, v bistvu tretji zaslon, na desni strani tipkovnice. Zenbook Pro Duo ima 15,6-palčni glavni zaslon 4K (3840 x 2160 pik) in 14-palčni dodatni zaslon ScreenPad Plus zaslonom, prav tako 4K (3840 x 1100 pik). Pri manjšem modelu sta zaslona 14- in 12,6-palčna ter polne visoke ločljivosti. Na ta drugi zaslon si lahko uporabnik prenese ali razpostavi skoraj kar koli si želi, od dodatnih aplikacij do komand za montiranje videa ali urejanje fotografij. Na glavnem zaslonu tako ostane prostor za tisto glavno vsebino.

V Asusu so očitno tudi tako zadovoljni z odzivom kupcev nad lansko iznajdbo, zaslonom namesto sledilne ploščice, da bodo zdaj večino modelov ZenBook in VivoBook opremili s ScreenPadom 2.0. To je druga generacija tega zaslona, ki po novem izgleda že kot pametni telefon, vtaknjen v mesto, kjer je običajno sledilna ploščica (tak koncept je dejansko pred časom kazal Razer, a ga nikoli ni uresničil). Tako je na njem še veliko več možnosti kot poprej. Morda te niso vedno nujne, a se veselim preizkusa enkrat v prihodnosti, ko se morda znova dokopljemo do kakšnega Asusovega prenosnika.

Lenovo je kot prvi napovedal ultralahek prenosnik s procesorjem Qualcomm 8cx. Tega so sicer predstavili že v začetku leta, a na trg prihaja ekstremno počasi. Tudi prenosnik Project Limitless (brezmejni projekt) naj bi bil na voljo šele enkrat v letu 2020. Pomemben pa je ta procesor zaradi več vidikov. Prvi, a ne najbolj pomemben je ta, da ima vgrajeno podporo za povezovanje v mobilna omrežja pete generacije (5G). Ob stalni povezljivosti naj bi zagotavljal tudi »celodnevno« delovanje z baterije, toda v prvi vrsti bo to po Qualcommovih obljubah prvi procesor na Armovi osnovi, ki se bo lahko spoprijel z Intelovimi, saj napovedujejo zmogljivosti na ravni core i5 8250U, kar je bila še do nedavnega najpogostejša izbira za prenosnike srednjega razreda. Morda je razlog za odlašanje z začetkom prodaje v Microsoftu, saj bo na tem in podobnih računalnikih tekel sistem Windows 10, prilagojen za procesorje Arm. Ta pa še nima prave podpore za 64-bitne programe in to je velik problem, ki ga morajo tako ali drugače rešiti, sicer vse skupaj že v osnovi nima skoraj nobenih možnosti za uspeh.

Omenimo še Acerjev Concept D7, ki je eden prvih prenosnikov z novo grafično »kartico« Nvidia Quadro RTX 5000. Ta je še posebej prilagojena delu s 3D-objekti ter montaži videa, saj menda v navezi s procesorjev core i7 devete generacije zmore uporabno hitro zapisovati video 8K. Zaslon tega računalnika pa je 15,6-palčni z visoko barvno natančnostjo in certifikatom Pantone. Kljub vsemu bo prenosnik lahek, saj bo tehtal zgolj 2,1 kg.

The post Noro zmogljivi in samo nori prenosniki s sejma Computex 2019 appeared first on Tehnozvezdje.

Že lani ali celo predlani se je začelo širiti mnenje, da so pametni telefoni dosegli določen nivo in da bistvenega napredka ni več. Tega prepričanja nisem povsem delil in ga še vedno ne, kajti še posebej pri fotoaparatskem delu so še vedno veliko razlike med dražjimi in cenejšimi modeli in tudi izboljšave iz generacije v generacijo so opazne. Toda večina ostalega je res v rahli stagnaciji ali pa vsaj že nekaj časa dovolj dobra tudi v srednjem razredu, da je vznemirjenja ob novih procesorjih, zaslonih in ostalem precej malo. Kar pa me še bolj moti je vsesplošna enakost, dolgočasnost in neinovativnost pri podobi in funkcijah. Vse je izjemno podobno in še vedno navdahnjeno od iPhonov. S prenosniki je drugače. Raznolikost je večja kot kdajkoli in nekatere trende lahko samo pozdravim.

Sprehod po dvoranah berlinskega sejmišča je bil nov dokaz, da telefoni postajajo dolgočasni, PC-ji pa se dvigajo kot feniks iz pepela. Od novih mobilnikov so bili le redki vredni omembe, pa še ti bolj zaradi cene kot zaradi kakšne nove tehnologije. Dobro, razvijati se je začel segment igričarskih telefonov, kjer vidimo še kaj več od klasične zasnove, denimo dodatno hlajenje in komande, drugačne materiale, zaslone s hitrejšim osveževanjem in še kaj. Toda telefoni za množice so si podobni kot jajce jajcu. In skoraj vsi imajo enako velike zaslone ter baterije.

Prenosni računalniki pa zdaj ponujajo različne oblike, namembnosti, velikosti, materiale, pristope. Vzemimo tanke in lahke. Stanjšali so jim robove okrog zaslona, poleg aluminija uporabili še magnezij, ogljikova vlakna in druge eksotične materiale, z vsem tem pa so jih precej zmanjšali in maso pripeljali na kilogram ali manj, še posebej agresivno Acer. Poskusi različnih znamk v tej smeri pa niso niti najmanj identični, vsak proizvajalec ima svojo oblikovalsko filozofijo in estetske vložke. Pa še uporabnostne, kot je Asusovo odpiranje pokrova Ergo-lift, ki dvigne osrednji del prenosnika za naklon tipkovnice in boljše odvajanje toplote. Medtem ko je Lenovo pa je vgradil zvočno »letev« za igranje muzike v vse smeri ali pa e-črnilni zaslon namesto tipkovnice. Kar veliko idej in večinoma solidna izvedba. Ob tem, da so proizvajalci našli vsak svoje oblikovalske in barvne smernice, da res niso več niti očitni kloni macbookov niti si niso pretirano podobni.

Kdor bi rad še lažjo in za v vsako torbo primerno napravo, lahko poseže po kakšnem od »križancev«, ki so v osnovi tablice, a jim je mogoče enostavno dodati tipkovnico. Mogoče ta razred naprav zaradi vsesplošnega hujšanja prenosnikov nekoliko izgublja na pomenu, a še vedno ima svoj čas in tudi privržence. Kdor rabi več zmogljivosti, prav tako ni prikrajšan. Lahko izbira med prenosnimi delovnimi postajami, igričarskimi modeli ali nabritimi poslovnimi prenosniki. Vse v raznolikih velikostih in debelinah. Ali za večjo prenosljivost ali za več »dihanja« procesorja in grafične kartice. Še nedolgo tega so bili izdelki, kakršna sta MSI GS65 Stealth Thin ali Razer Blade 15 (na naslovni fotografiji), samo pobožna želja. Oba ponujata šestjedrni procesor in grafično kartico vrhunskih zmogljivosti v paketu, ki tehta manj od klasičnega 15-palčnega prenosnika.

Na povsem drugem koncu spektra pa so poceni kitajski prenosniki, ki za razliko od telefonov še zdaleč niso samo cenejša in manj kakovostna kopija izdelkov bolj uveljavljenih znamk, ampak dejansko zapolnjujejo luknjo na trgu. Luknjo, ki jo puščajo večji proizvajalci, da ne bi sami sebi preveč zažrli prodaje dražjih modelov. In prav fascinantno je spremljati, s čim znamke, kot so Chuwi, Jumper, Teclast ali Yepo prihajajo na trg. V zadnjem času uspevajo »dovolj dobremu« dodajati še nekaj svoje edinstvenosti in tako ustvarjajo nišo, ki jo je treba spremljati. Kot tudi chromebooke z druge strani sveta, saj ti v ZDA že resno zavzemajo šolske učilnice. In čeprav so poceni in plastični, so bistveno bolj simpatični kot poceni  telefoni, ki večinoma predstavljajo samo nekakovostne posnemovalce dražjih in muko pri uporabi. Chromebooki pa so čisto uporabni PC-ji.

Res je, pri napravi, ki je v osnovi en sam zaslon, je težje inovirati, še posebej z zunanjostjo, kar pa še ne opravičuje izdelovalcev telefonov spanje in uporabo enih in istih komponent ter prijemov v nedogled. Njihova sreča je samo v tem, da telefone preprosto moramo menjati na vsakih nekaj let, računalniki, ki večinoma sedijo na mizah, pa zdržijo tudi po desetletje. Glede na trenutno pestrost in zmožnosti bi si prenosniki zaslužili boljšo prodajo.

The post Prenosniki so trenutno bolj zanimivi od telefonov appeared first on Tehnozvezdje.

Vsi bi navidezno, uporabniki pa smo mlačni

Predstavitev so začeli z očali navidezne resničnosti (VR), pri čemer nam pravzaprav nudijo dva izdelka. StarVR One so neposredni tekmec nespornima kraljema HTC Vive in Oculus Rift, z zanimivimi zmogljivostmi – vidnemu polju (FOV), ki se razteza 210 stopinj po vodoravni in 130 stopinj pa navpični osi. Poleg tega imajo vgrajeno tipalo za spremljanje premikanja očes oziroma sposobna so zaznati, kam točno v vidnem polju je zazrt uporabnik in temu primerno prilagoditi sliko. Očala s težo 450 gramov tudi niso pretežka, imajo pa AMOLED zaslona s po 16 milijoni podpik ter zmogljivost prikaza do 90 slik na sekundo. Že lani se je Acer priključil Microsoftovi pobudi tako imenovanih očal za združeno (mixed) resničnost, v resnici gre še za ena očala navidezne resničnosti, tako da smo bili letos priča izboljšanim izdelkom, ki sliši na ime OJO 500. Gre za cenovno dostopnejša očala z običajnim LCD zaslonom ločljivosti 1440×1440 pik na oko, a z vgrajenim zvočnikom in mikrofonom ter sistemom, ki izmeri razdalj med očesi uporabnika in temu primerno prilagodi delovanje.

Moč grafike, dveh procesorjev ali LED sijalk

Med računalniki je bil poleg prenosnikov v ospredju vse v enem računalnik Aspire Z24 s pomočnicama Alexo in Cortano. Da pa je komunikacija z njima možna tudi na daljših razdaljah in v hrupnem prostoru, je računalnik opremljen s štirimi mikrofoni. Sicer pa je njegov zaslon velik 23,8 palca ter polne HD razločljivosti.

Ko je govora o namiznih računalnikih so mnogo zanimivejši tisti s pripono »igričarski«. Tudi če jih ne kupujemo zaradi igranja, so zanimivi, saj so običajno opremljeni z najnovejšimi tehnologijami. Trenutno to pomeni Intelovi procesorji osme generacije (priporočljivo i7) ter eno od Nvidiainih grafik iz družine Geforce RTX. V oči pa padejo tudi ohišja, saj brez sijalk led, ki jim nastavimo želeno barvo ali pa se ta prilagaja zvoku, ne gre več (model Orion 900). Še »močnejši« je model Predator X, saj gre pravzaprav za igričarski računalnik z več kot enim procesorjem oziroma natančneje z dvema procesorjema Xeon ter kar dvanajstimi ležišči za pomnilniške module (RAM). Zato ni namenjen le igričarjem, temveč oblikovalcem oziroma »mačotom«, ki pač želijo imeti pod mizi najboljše, kar lahko kupijo z denarjem.

Kot zanimivost in priznati moramo, da je bila sila zabavna, je Acer izdelal in predstavil pravi igričarski »tron«. Stol v ohišju, ki se premika, trese in igralca nazorneje prenese v navidezni svet računalniške igre. Ima nosilce za tri monitorje, igričarski računalnik, ki vse skupaj poganja, pa je poleg na tleh. Zasede kar nekaj prostora, zato je moški brlog verjetno pogoj.

Maksi je veliko in težje, mini vzdržljivo in mobilno

Acer nima slabih prenosnikov, kar še posebej velja za zelo majhne, lahko in tanke prenosnike. Za letošnje modele so, tako kot za namiznike, značilni Intelovi procesorji osme generacije, zasloni polne HD ali 4K razločljivosti ter vse ožji robovi okoli zaslona. Zaradi tega je na primer Sfift 7 (14 palcev) pri enako velikem zaslonu za 15 odstotkov manjši, kot lanski model. Poleg tega pa sta nova tudi modela Sfift 5 in Aspire 7. Pri vsem je bilo veliko govora tudi o kovinski zlitini, zaradi katere so lažji, nekateri pa tudi tanjši. 15,6 palčni Sfift 5, zaslon je tudi občutljiv na dotik, ima na primer 5,87 mm široke robove, prenosnik pa tehta 990 gramov. Sfift 7, najtanjši prenosnik ta hip, pa ima robove široke 4,27 mm (92 odstotkov površine je zato zaslon).

Acer se je lotil tudi prenove ventilatorja, menda so motivacijo našli v razporeditvi letalnih peres sove, ki je tišji in ima višji zračni tok. Ta je svoje mesto našel v igričarskem prenosniku Predator Triton 900, ki je zanimiv tudi zaradi nosilca za zaslon razločljivosti 4K občutljivega na dotik, ki ga lahko poleg običajnega položaja lahko obrnemo nazaj (oblika šotora za gledanje filmov) ali »zložimo« nad tipkovnico, da tvorimo »debelo« tablico. Pohvalno pa je tudi, da ima mehansko tipkovnico, ki jo igričarji znajo še kako ceniti.

The post IFA 2018: Malo je mini, mnogo je maksi … #VIDEO appeared first on Tehnozvezdje.

Po podatkih analitske hiše Gartner se je število prodanih osebnih računalnikov lani zmanjšalo za slabe tri odstotke, kar predstavlja malo manj kot osem milijonov PC-jev. Skupaj smo jih lani pokupili 262 milijonov in pol, leta 2016 pa dobrih 270 milijonov. Letos bo številka po napovedih Gartnerja podobna kot lani, morda celo za milijon ali dva višja, enako tudi prihodnje leto. To bi pomenilo, da bi po šestih letih vendarle ustavilo padanje. Pa že lani morda sploh ne bi bilo padca, če ne bi na PC-je popolnoma pozabili v ZDA. V zadnjem četrtletju 2017 je tako prodaja zrasla v Aziji in Oceaniji, še posebej na Japonskem, in v Južni Ameriki, v Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki je doživela le rahlo znižanje, toda konkretno znižanje v Severni Ameriki je skupne številke znova potegnilo navzdol.

PC-ji niso več priljubljena prednovoletna darila, kar pa nikakor ne pomeni, da bodo izginila iz gospodinjstev. Zgolj njihova vloga se bo spremenila, postajajo bolj specializirane, namenske naprave. Poleg tega potrošniki vse bolj gledajo na kakovost in funkcionalnost, ne zgolj na najnižjo ceno, kar zvišuje povprečne prodajne cene in marže proizvajalcev,

je dogajanje ocenila Mikako Kitagawa iz Gartnerja.

Prav manjši, lažji, elegatnejši, dražji prenosniki so tisto področje, na katerega proizvajalci vse bolj ciljajo. In ki bo tudi po mnenju analitikov prispevalo k ohranitvi celotne prodaje na približno enakih nivojih, saj bo nadoknadilo pojemanje sape tradicionalnim segmentom PC-jev. Prav to so v zadnjih finančnih rezultatih poudarili v Lenovu. Število računalnikov, ki so jih izdelali in poslali trgovcem, je bilo v zadnjih treh mesecih lanskega leta približno enako kot ob koncu leta 2016 – 15,7 milijonov. Toda prihodki so znašali 9,3 milijard dolarjev, kar je za skoraj osem odstotkov več. In po navedbah Lenova pomeni najboljšo maržo v industriji. Verjetno v industriji osebnih računalnikov s sistemom Windows (pa najbrž tudi Chrome OS), saj Apple skoraj zagotovo dosega še višje čiste dobičke. Slednjemu, HP-ju in Dellu je lani tudi uspelo povečati število prodanih PC-jev. Ob tem pa v Lenovu poleg premijskih ultraprenosnikov poudarjajo še dodatke za navidezno in obogateno resničnost. Podjetje se osredotoča na regijo za regijo in podobno kot je že v Sloveniji in okoliških državah zavzelo precej višje tržne deleže, mu je to nazadnje uspelo v Braziliji.

Vsa omenjena četverica, skupaj še z Asusom in Acerjem, ki sta sicer doživela nekaj padca, vendar se še držita na približno enakih nivojih, pa počasi iztiska druge, manjše proizvajalce. »Vodilni so izkoristili svoje prednosti v obsegu nabav, da so znižali proizvodne stroške in tako izrinili manjše in srednjevelike,« je dogajanje komentirala Kitagawa. Podjetja, kot so Fujitsu, Toshiba in druga so tako že bila primorana prodati svoje pecejaške oddelke ali pa jim to sledi v kratkem. Leta 2011 so vodilni štirje proizvajalci skupno imeli 45-odstotni tržni delež, zdaj so prilezli že do 64-odstotnega, torej do skoraj dveh tretjin trga.

Na vrhu je znova HP, ki je od ločitve od Hewlett-Packard Enterprise v precej boljši formi. Tako glede atraktivnosti in kakovosti izdelkov kot glede njihove prodaje. Lenovu gre odlično v Aziji, Evropi, Afriki in Južni Ameriki, malce slabše pa v Severni. Podjetje je v omenjenem četrtletju skupno ustvarilo skoraj 13 milijard dolarjev prihodkov, kar je bilo za šest odstotkov več kot v zadnjih treh mesecih leta 2016. K temu so največ prispevali prav osebni računalniki in rešitve za podatkovna središča. V podjetju so se pohvalili še s tem, da glede na podatke Technology Business Research še izboljšali zadovoljstvo strank in že osmo zaporedno četrtletje vodilni v tem pogledu. Prednost HP-ja in Lenova, ki sta že nekaj časa skoraj povsem izenačena, pred ostalimi tekmeci je precejšnja. Najbližje je ta čas Dell, ki znova razmišlja o uvrstitvi na borzo, potem ko so podjetje pred leti privatizirali in umaknili iz kotacije. Apple sicer ustvarja velike dobičke, toda njegov tržni delež je dokaj majhen, le malo večji kot Asusov in Acerjev.

Letos bodo še naprej, poleg pametnih telefonov, v vzponu premijski ultraprenosniki računalniki. Potrošniki se odločajo med različnimi tipi naprav in vse bolj pogosto izbirajo tiste, ki jim prinašajo največjo vrednost in največ zadovoljstva. Zato pogosteje razmišljajo o dražjih izdelkih. Toda ta skupina kupcev je vendarle v manjšini, tisti, ki iščejo predvsem čim nižje cene, pa v zadnjih mesecih proizvajalci PC-jev niso mogli ponuditi česa res atraktivnega. K padcu prodaje namreč nekaj prispevajo tudi visoke cene pomnilnika, ki so zrasle zaradi različnih naravnih nevšečnosti in s tem izpadov proizvodnje na Japonskem in drugod. Ko bo proizvodnja znova dohitela povpraševanje in se bo DRAM pocenil, skupaj z njim pa še čipi za bliskovni pomnilnik in diske SSD, bodo tudi računalniki nekoliko cenejši in morda bolj zanimivi za uporabnike, ki odlašajo z nakupom novih.

The post Skupna prodaja še naprej pada, a raste tam, kjer proizvajalcem najbolj ugaja appeared first on Tehnozvezdje.