Nor bi bil, če bi dal več
Marjan Kodelja 19. septembra 2016 ob 08:30

Zaničevalno sem še nedavno gledal na prenosnike s sistemom Chrome OS. Kaj pa naj s podhranjeno mašino, na kateri niti Microsoftov »word« ne dela?

Po drugi strani pa hudič muhe žre. Dati poldrugega tisočaka za hudo zverino, katere baterija zdrži dlje od slabi dve uri, ali pa dva stotaka za kavni mlinček, katerega baterija zdrži še dlje? Ni ravno prevelika dilema – pod pogojem, da je mlinček kolikor toliko sposoben izvesti večino najnujnejšega!

Google si je sistem Chrome zamislil za prihodnost računalništva, ko bodo vsa orodja in namenski programi delovali kot storitve v internetu oziroma, kot se tudi reče, v oblaku. Po domače bi bil prenosnik neuporaben obtežilnik za papir, če vsaj nekaj zadev, kot so pisarniški programi, ne bi delovalo tudi brez povezave. Uporaba »programov« kot storitev prinese še eno prednost. Procesorska moč je na strežnikih, ne na lokalni mašini, zato ima lahko manj zmogljive, a energetsko varčnejše komponente. Od tod tudi razlog, da baterija povprečnega prenosnika Chrome zdrži dolgo in da ga prodajajo za »bagatelo«.

Da ne bo pomote. Prenosniki chrome se v nobenem primeru ne morejo kosati z resnimi, še manj, da bi bili zamenjava zanje. So pa primerni za tista opravila, ki jih največkrat počnemo »na poti«. Brskamo po spletu ali urejamo dokumente. Dokler je spletna storitev primerna in imamo dovolj hitro povezavo v internet, pa je možno še kaj. Tudi urejanje fotografij in še kaj drugega, le malce je treba potrpeti in počakat zaradi prenašanja datotek sem ter tja. Ako že v osnovi niso shranjene nekje v oblaku. Chrome OS je v osnovi tako, kot bi na prenosniku poganjal samo brskalnik (Chrome, seveda) in vse delal v njem. Samo za peščico opravil – nastavitve, upravitelj datotek (“raziskovalec”) in urejevalnik fotografij – so pri Googlu pripravili samostojne programe. Še letos pa na chromebooke prihaja možnost poganjanja androidnih aplikacij. Ampak za zdaj še ni.

Vse to pa še ne pomeni, da sem navdušen nad svojim “chrome” prenosnikom. Že res, da z njim lahko naredim skoraj vse, kar moram, vendar logika veleva, da za dva stotake nimam zelo kakovostne naprave. Procesor in njegova podhranjenost je drugotnega pomena. Zaslon se ravno ne sveti od “kakovosti”, zanima pa me tudi, koliko časa bo sploh zdržal. Če bi torej za podoben znesek dobil klasični prenosnik, hibridni prenosnik ali pa zmogljivo tablico s tipkovnico ter vsaj podobno avtonomijo baterije, bi se verjetno drugače odločil. Ampak ga nisem!

Avtor Marjan Kodelja
mm
Marjan se s tehnološkim novinarstvom ukvarja od leta 1997 in v tem času je videl že mnogo stvari, ki se nikoli niso uveljavile ali pa so imele kratek čas trajanja. Začel je pri računalniški reviji Moj mikro in ter 2000 postal njen urednik. Veliko kasneje je bil urednik naprej tednika Stop in nato še tednika Vklop, trenutno pa kruh služi s pisanjem tehnoloških člankov.
Marjan Kodelja - prispevki
Brez komentarjev

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja