Takšne bodo spremembe na trgu prenosnih računalnikov

Marjan Kodelja • 19. septembra 2022 ob 06:42

Asus je jasno povedal, kje je po njihovem mnenju prihodnost prenosnih računalnikov. V zmogljivosti, manjših in tanjših ohišjih in v zaslonih OLED.

Analitično podjetje IDC je Asus lani označilo za najhitreje rastočega ponudnika osebnih računalnikov za potrošnike. So številka ena v delu Evrope, kamor sodi tudi Slovenija (vzhodna EMEA) in imajo globalno 68-odstotni tržni delež na segmentu prenosnikov z zasloni OLED. Pri tem je seveda treba vedeti, da so edini, ki so jih vgradili v modele večine družin. Izjema so najcenejši in igričarski prenosniki, kjer je težava hitrost osveževanja.

Zanimivo je pogledati, kaj pravzaprav želimo, ko kupujemo prenosnik. Mimogrede. V povprečju je doba uporabe med štirimi in sedmimi leti. Zgodi se, da po nakupu novega dobimo neskončno boljšo in zmogljivejšo uporabniško izkušnjo, kot smo je bili vajeni na starem prenosniku. Napredek v zmogljivosti, procesorskih in grafičnih, pa tudi razvoju programske opreme je namreč skokovit. Tu se lahko ustavimo na lastnostih, ki so pomembne večini. Zmogljivosti sledi trajanje baterije, kakovost zaslona in kakovost izdelave. Postavlja se vprašanje, kaj pravzaprav razumemo pod pojmom zmogljivosti. Strokovnjakom je termin jasen, medtem ko bo povprečen uporabnik preprosto dejal, »da deluje hitreje«. Ostalo je bolj kot ne jasno.

Od tu preprosta usmeritev Asusa na zmogljive lahke in tanke prenosnike, ki predstavljajo ključni dejavnik predvsem v srednjem in višjem srednjem cenovnem razredu. Teh izdelovalci prodajo največ in so temu primerno najbolj pomembni. Storili so nekaj, česar nikdar še niso in česar večina ne počne. Vgradili v tanka ohišja Intelove procesorje linije H dvanajste generacije (do 45 vatov), ki so do dva in pol krat hitrejši od procesorjev linije U enajste generacije. Ker se »močnejši« bolj segrevajo, je bil nujen pogoj izboljšanje hladilnega sistema, medtem ko njihove interne raziskave kažejo, da zaradi zmogljivejših procesorjev življenjska doba baterije ni veliko krajša. Menijo, da je to edina prav smer. Napredek programske opreme (aplikacij) in vse večje količine podatkov – predvidevajo, da bo metaverzum zaslužen za 20-kratno povečanje v naslednjih desetih letih -, zahtevajo hitrejše procesorje. Temu trendu očitno ne bomo ušli. Lahko bi dejali, da je začarani krog, ko programska oprema diktira razvoj procesorjev in obratno, spet bolj izrazit.

Kombinacija tankega ohišja in zmogljivega procesorja vedno povzroči enake težave. Pregrevanje, ki ga lahko omeji le učinkovit hladilni sistem. Asus tega poleg materialov za ohišje in oblikovanja matičnih plošč razvija sam in se ne zanaša na polizdelke drugih podjetij. Leta 2020 so tako predstavili povsem novo obliko ventilatorja, ki so mu zadnji dve leti povečevali število lopatic, da bi izboljšali pretok zraka. Poleg ventilatorja so razvili še motor z večjim navorom, ki ga hitreje zavrti do želenih obratov. Naslednje pomembno področje so toplotne cevi, ki toplot prenašajo z mesta nastanka. Z manjšimi spremembami, kot je na primer drugače oblikovano ohišje ventilatorja, so dosegli manjše izboljšave, medtem ko preskok predstavlja uporabe dveh cevi ene poleg druge. Tretji pomembni element hladilnega sistema je parna komora. V trenutno najbolj zmogljivem Zenbooku Pro 16X je ukrivljena, da je tanjša in da jo lahko na površino glavnega in grafičnega procesorja namestijo brez vmesne bakrene plasti. Rezultat je optimalnejše hlajenje, ki dovoli delovanje prenosnika tudi pod polnimi zmogljivostmi.

Ko gre za zaslone, je Asus jasen. Popolnoma so se osredotočili na zaslone OLED. Ker jim Samsung kot dobavitelj nudi nekajletno jamstvo nemotenega delovanja, menijo, da ne bo težav z »izgorelo« sliko. Obenem Asus verjame še enemu trendu. Že naslednje leto bodo 16-palčni prenosniki postali zamenjava za kategorijo naprav s 15,6-palčnimi zasloni.