Direktor Telemacha Adrian Ježina je ob izteku l. 2022 izpostavil predvsem visoko rast uporabnikov mobilne telefonije. Četudi so v osnovi »kabelski« (fiksni) operater, so od prevzema Tušmobila in uvedbe paketov Več pred dobrimi šestimi leti najbolj napredovali na tem področju. »Nočemo biti nizkocenovni zasledovalec, temveč postavljamo merila na slovenskem trgu,« je prepričan Ježina.

Leto bodo zaključili s 24- ali 25-odstotnim tržnim deležem, tik za A1 Slovenija, ki je malo pod 27 odstotki. Vodilni je po podatkih Agencije za komunikacijska omrežja in storitve še naprej Telekom Slovenije s 36 odstotki. Telemach je bil sicer l. 2015 na 14 odstotkih. Za prihodnje leto Ježina sicer še ne pričakuje, da se bodo približalo »magičnim« 30 odstotkom, bi pa po njegovih besedah lahko postali številka dve na tem trgu.

Pri mobilni telefoniji izpostavlja še postavitev več kot sto novih baznih postaj, s čimer po njegovih ocenah za konkurentoma zaostajajo le še za kakih dvesto do tristo. Za omenjene investicije, seveda povezane pretežno z omrežjem 5G, so namenili dobrih sto milijonov evrov. Pokritost s 5G je sicer obstala na malo več kot 40 odstotkih, še naprej pretežno pokrivajo mesta in trge, medtem ko podeželje ostaja naloga za prihodnja leta. V njihovem omrežju 5G je sicer mogoče dosegati spodobne hitrosti, tudi zato, ker še ni zelo zasedeno. (Maksimalno hitrost sicer omogoča najvišji paket največ, ostala dva imata omejeno.) Po podatkih analitskega podjetja Open Signal celo najvišje med vsemi slovenskimi omrežji 5G, medtem ko v celoti gledano najvišje hitrosti v mobilnem segmentu nudi Telekom Slovenije.

V fiksnem delu so se v Telemachu osredotočali na zvišanje hitrosti do gigabitne (v paketu EON Premium) in na uporabniško izkušnjo. Med drugim so v pakete dodali storitev pretočnega videa Voyo. Glede športnih programov Arena Sport, ki jih v Telemachovih shemah, pa je Ježina na naše vprašanje odgovoril, da zaradi njih nimajo opaznega odliva naročnikov. V pogovorih z izdajateljem sicer so, vendar »trenutno ne vidimo razloga, da bi jih vključili.«

Kot ostali operaterji iz »velike četverice« tudi Telemach nadaljuje s tradicijo odklepanja programskih sheme ter vsebin Video kluba za vse svoje naročnike v prazničnem času. Tako bo do 17. januarja mogoče uživati v tudi v filmih iz paketa HBO Premium in še posebnih izborom filmov, ki so na ogled voljo brezplačno.

V poslovanju, ki ga sicer posebej za Telemach ne razkrivajo (podatke objavlja zgolj skupina United kot celota), so po navedbah direktorja prav tako dosegli rast prihodkov in EBITDA, toda čisti dobiček bo nižji zaradi inflacije. Predvsem je pri tem težava cena električne energije, saj se je strošek na letni ravni potrojil. To bo največji izziv tudi v l. 2023, kajti cene so tudi nepredvidljive, polet tega država ne izključuje morebitnih redukcij. Pri tem telekomunikacijski operaterji pričakujejo, da bodo med izjemami, kajti v nasprotnem primeru bi vse skupaj malodane obstalo. Glede električne energije sicer iščejo tudi načine, kako porabo čim bolj znižati. Ena od morebitnih metod je tudi ugašanje posameznih segmentov na baznih postajah med polnočjo in šesto uro zjutraj, s čimer bi menda lahko prihranili za približno pet odstotkov energije.

Naslovna fotografija: DepositPhotos

• 
  Umetna inteligenca pomagala posneti zgodbo o sami sebi?
• 
  Samsung Galaxy Buds4 Pro: Najbolje se »znajdejo« v domačem »ekosistemu«
• 
  Za nami je premik ure, pred nami daljši večeri in čas za prijetne rituale. Z nekaj preprostimi navadami lahko izboljšamo kakovost spanca
• 
  Lepas L8 PHEV Elegance: Absolutno ničesar mu ne manjka, razen morebiti kančka izrazitosti
• 
  NEDELJSKI NASVET: Z nekaj pametnimi tipali se izognite resnim posledicam!

The post Največji izziv v novem letu bo cena elektrike appeared first on Tehnozvezdje.

Večjih pretresov lani ni bilo, ker tudi ni bilo pomembnejših prevzemov, so se pa zgodili nekateri manjši in ti so vplivali na določene odstotke v tržnih deležih. Tako je denimo Telemach pod svoje okrilje dobil operaterja Teleing in s tem povečal tržni delež za približno dve odstotni točki pri širokopasovnem dostopu do interneta, pri televiziji pa še nekoliko več. Telekom Slovenije pa je pogoltnil Izi mobil in s tem tudi zabeležil skok za približno odstotno točko in pol, vendar je vseeno leto 2018 končal na malce manjšem tržnem deležu pri mobilni telefoniji kot leto 2017.

Akosove podatke je zdaj mogoče videti na novem portalu eAnalitik.

Pri mobilni telefoniji nasploh vodilna operaterja ne rasteta. Kot rečeno se Telekomovo vodstvo zmanjšuje, čeprav je z 42,55 odstotki ob koncu leta še vedno kar udobno. A1 je bil celo leto nekje med 28 in 29 odstotki, toda približuje se mu Telemach, ki mu je uspel največji skok. Medtem ko je 2017 končal pri tržnem deležu 19,16 odstotkov, je 2018 pri 21,15-odsotkih. To pomeni, da je pridobil približno 50 tisoč novih uporabnikov. Ni treba dvakrat ugibati, na čigav račun je šla glavnina teh prehodov, razlog pa so prej ko slej nižje cene, še posebej za naročnike fiksnih storitev, pa tudi visoke količine prenosa podatkov, razen v osnovnem paketu. Glede kakovosti omrežja, hitrosti in pokritosti zdaj skoraj ni več pomembnih razlik. Seveda so lokalne specifike, toda generalno gledano so vsa tri omrežja nadpovprečno dobra, še posebej v primerjavi s tujino. Na mobilnem področju je celo leto pridobival tudi HoT, ki se je prebil do 2,60-odstotnega tržnega deleža ali približno 60 tisoč uporabnikov. Rast, čeravno malo manjša, je opazna še pri T-2. Spar mobila v podatkih ni, ker se šteje pod Telekom Slovenije, medtem ko smo se za Mega M in Softnet odločili, da ju ne prikažemo na grafu, saj skupaj dosegata 0,19 odstotka trga, kar pomeni kakšnih pet tisoč uporabnikov ali celo manj.

Na področju fiksnega širokopasovnega dostopa do interneta sta opazna dva trenda. Tehnologijo ADSL počasi zamenjuje optični dostop, VDSL in kabelski dostop pa se kar dobro držita, očitno so naročniki zadovoljni z nivojem storitev, ki so jih deležni pri teh dveh tehnologijah. Precej pa se povečujejo hitrosti, vsaj tiste nominalne, kot jih ponuja paket. Dejanske so lahko nekaj drugega, a vseeno, vidi se pohitritev. Manj kot dva megabita na sekundo ima sicer še vedno približno odstotek širokopasovnih naročnikov in tako je že nekaj časa, toda precej manj jih je ob koncu leta imelo naročene hitrosti med dvema in desetimi ter med desetimi in tridesetimi megabiti, skupaj dobra polovica, leto prej pa jih je bilo dve tretjini. Slaba polovica naročnikov pa uživa s hitrostmi nad 30 Mbit/s. Te pa že brez težav omogočajo 4K in še kaj. Tudi glede tega so operaterji lani storili korak naprej, denimo Telemach z »gigabitno« nadgradnjo omrežja.

Pri televiziji kakšnih večjih pretresov ni bilo, tehnologije in operaterji se večinoma držijo svojih pozicij. Kot rečeno se je poznal Telemachov prevzem Teleinga in morda tudi kakšen učinek paketnih ponudb ter konkretnih akcij v posameznih četrtletjih, toda ob koncu leta so spremembe glede na leto prej majhne.

The post Operaterji večinoma držijo svoje pozicije, najbolj raste Telemach pri mobilni telefoniji appeared first on Tehnozvezdje.

[infogram id=”6d8e869d-1d31-4f6b-a9ce-77707a19a72a” prefix=”m7F”]

Končni podatki velikih analitskih hiš za lansko leto kažejo, da se je norija dokončno umirila. Da je »trg postal zrel«. Zaradi malce presenetljive osemodstotne rasti v zadnjem četrtletju je celotna letna prodaja zrasla za tri odstotke glede na leto 2015. Število pametnih telefonov, ki so našli kupce, se je tako ustavilo na 1,48 milijarde. Torej bo letos preseglo milijardno in pol, če ne bo kakšnega nepričakovanega padca. Na vrhu je suvereno Samsung, fiasko z Galaxyjem Note7 mu je res odnesel nekaj milijonov prodanih (dragih) telefonov, toda še vedno njegove številke za skoraj sto milijonov kosov presegajo drugouvrščeni Apple. Huawei na tretjem mestu bo imel še precej dela, da prehiti ameriško konkurenco, kaj šele korejsko. Čeprav je to njegov cilj v naslednjih štirih do petih letih – v dveh naj bi se prerinil na drugo mesto.

Troboj korejske, ameriške in kitajske znamke se odraža tudi na slovenskem trgu. Ti trije proizvajalci so najbolje zastopani s svojimi modeli tako pri operaterjih, kjer se proda vsaj 90 odstotkov vseh telefonov, kot v prosti prodaji. Tudi v priporočilih se večinoma vrtimo okrog modelov teh treh proizvajalcev (vključno s telefoni Honor, ki spadajo pod Huawei), z občasno omembo kakšnega LG-ja ali Sonyja. Toda prave konkurence vsaj pri operaterjih v resnici ni več, kitajske znamke, ki so zaradi odlične prodaje doma med najboljšimi desetimi tudi na globalni lestvici, v Sloveniji (in večinoma tudi drugod po Evropi) uradno niso prisotne. Vse tisto, kar je v statistiki skrito med »ostale«, čeprav predstavlja več kot četrtino globalne prodaje, pa je raztreščeno na različne prodajalce doma in v tujini, večinoma brez prave poprodajne podpore. Izbire je navidezno veliko, a je je hkrati precej malo in tudi prave raznolikosti ni, ker je velika večina kitajskih telefonov narejena po določenem »muštru«, ki ustreza čim cenejši proizvodnji čim večjih količin. Kar zadnja leta v glavnem pomeni pet- ali petinpolpalčni zaslon in ustrezno kombinacijo čipovja (pri prvem malo slabšega, pri drugem malo zmogljivejšega).

[infogram id=”8f9d82a9-5a7f-40b8-8f8e-2fb073d1476d” prefix=”QWZ”]

Nekaj zanimivega se seveda najde v podatkih analitskih hiš. Znamki Oppo in Vivo sta se prebili že na četrto in peto mesto, v zadnjem četrtletju pa sta bili na Kitajskem celo številki ena in tri (drugi je bil Huawei). Če bi ju šteli skupaj, ker sta obe del koncerna BBK Electronics, in jima dodali še nekaj milijonov telefonov Oneplusa, katerega lastnik je Oppo, bi bil ta konglomerat zlahka na tretjem mestu. Toda veliko prostora za rast nima več, ker skorajda nima distribucije in poslov z operaterji v Evropi in ZDA. Za razliko od Oppa in Viva jih ima ZTE, ki jima sledi na šestem mestu. Prav zato, ker se njegovi poceni telefoni relativno uspešno prodajajo pri operaterjih po celem svetu. LG je zdrsnil na sedmo mesto, morda ga letos lahko G6 spet malo dvigne, toda moral bo ponuditi nekaj, česar Galaxy S8 in Huawei P10 ne bosta imela, ali pa bo moral spet biti ustrezno cenejši, kar pa bi pomenilo, da bi LG še naprej ustvarjal izgubo v telefonskem oddelku in se bomo znova spraševali, kakšen je sploh njegov motiv za ukvarjanje s tem napravami. Nekdanji povzpetnik Xiaomi še naprej izgublja, v zadnjem času tudi vodilne kadre, in se bo težko še kdaj prebil med prvo peterico. Lenovu preskoka ni prinesla niti pripojitev Motorole, njegovi večinoma povprečni telefoni pač ne vznemirjajo nikogar. Konglomerat TCL z znamkami Alcatel, Palm in po novem tudi Blackberry pa vedno kaže več potenciala, kot mu ga na večini trgov, vključno s slovenskim, uspe realizirati.

Že davno v deseterici ni več Sonyja, ki že leta po previsokih cenah prodaja telefone, ki na papirju obljubljajo več, kot ponudijo v praksi. HTC se bolj ali manj umetno, s starimi denarnimi zalogami in posli, kot je proizvajanje Googlovega Pixla, drži pri življenju. Asus na sejmih predstavlja telefon za telefonom, na trgu pa ga ni nikjer. Podobno Acer. In še veliko je takih proizvajalcev. Microsoft je za zdaj obupal, bolje rečno, Satya Nadella je presekal ustvarjanje izgub z Lumijami. Ne izključujem pa možnosti, da se kdaj dejansko pojavi izmuzljivi Surface phone, če se bodo platforme, kot sta napovedana Windows za Arm in Windows Cloud, ki nastopa v govoricah, izkazale na drugih napravah. Letos bo zanimivo spremljati, kolikšen tržni delež lahko osvoji oživljena znamka Nokia, pod katero telefone zdaj proizvaja podjetje HMD Global. Sicer pa večjih pretresov ne bo, lahko pa bi obetamo vsaj kakšen tehnološki premik. Ampak zaradi tega tudi verjetno še višje cene. Vse skupaj pa bo diktirala trojica Samsung-Apple-Huawei.

The post Samsung, Apple in Huawei so se utrdili na prvih treh mestih appeared first on Tehnozvezdje.